Sem študentka in nisem noben strokovnjak , vendar menim, da če bi med dojenjem na otroka prenesli preveč nervoze, potem bi se težje dojile, kot sta se, saj bi mala postala zelo razdražljiva in se ne bi hotela po vsej verjetnosti dojiti.)Odvisno je tudi od tega koliko je kak otrok dovzeten za občutke drugih že v tej starosti- med tem se otroci precej razlikujejo.

Celotno doživljanje dojenja je zelo subjektivno, za ene tako za druge tako. Je res najboljše in naJbolj praktično, se lsre le da. Če se ne, se pač ne, ne moreš z glavo skozi zid. Vendar vseeno pa ni tako nepomembno.

Glede očetov- čustveno zares zrel človek( kar jih ni toliko) ne bo v dojenju videl tega, da” žena meče joške ven”, temveč bo n to gledal kot čisto normalen ciklus v življenju, niti se ne bo počutil nekoristnega, saj tudi on lahko pri tem pomaga!

Drage matere,
kako pa mislite, da je človeštvo do danes preživelo, ko še ni bilo raznih Pikomilov?
Dojenje je dana sposobnost, zato pa imamo dojke!
Res, da otrok gor zraste tudi ob kravjem in drugem adaptiranem mleku , vendar je NAJBOLJ NARAVNO MLEKO ZANJ MATERINO. In ker je najbolj naravno, je tudi najbolj zdravo, ne!?
75% otrok , ki je hranjeno z adaptiranim mlekom zboleva za vnetjem srednjega ušesa, oboleva za bronhitisi, neprestano smrkajo,,,,da o dolgoročnih škodljivih posledicah za organizem sploh ne govorimo.
Dojenje je lahko uspešno ob primerni informiranosti in podpori ljubeče osebe ob materi, ki pa ni nujno, da je to družinski član.
In zato, draga Petra, kolikor poznam delovanje lige pri nas, je njihovo delovanje tako potrebno.
Kaj pa metanje jošk ven na cesti, ko nosiš oprijete majice ali pa gledanje jošk po TV ali revijah?
Dojke so ustvarjene za dojenje, sedaj , v moderni dobi pa so postale seksualni objekt za moške, torej so postale joške. Ko bo tvoj mož našel še kakšno drugačno informacijo, bog mu pomagaj, bo tvoje joške sposoben videti tudi kot dojke. Ampak, to mora najprej dozoreti v tvoji glavi.
pozdrav vsem in hodite na srečanje lige vse tiste, ki si želite dojiti in pri tem dobiti pomoč.

Na otroke vseh starosti lahko prenesemo svojo napetost na različne načine in zmotno je pričakovati, da zgolj z dojenjem. Četudi je otrok hranjen po steklenički, se nevroza ravno tako prenaša.
Bistvo je, kako se gleda na dojenje. Ali je to za mater nekaj naravnega in iz tega ne zganja ceremonij ali pa za vsako malenkost išče dlako v jajcu. Imeti otroka, to pomeni, da se ti življenje popolnoma spremeni, ko pa berem izjave nekaterih mam, se resno sprašujem ali je zmožnost materinstva res prirojena. Veliko psihološki raziskav govori o tem, kako se materinstva pravzaprav naučimo in najbolj naravno in najbolj uspešno povezovanje med materjo in otrokom poteka preko in z dojenjem.
Če mati odklanja dojenje in išče tisoče izgovorov, se lahko vprašamo, če podzavestno otroka ne odklanja, ter potem to zakriva z emancipiranimi izgovori, češ, če ga hranim po steklenički, se lahko enakopravno vključi tudi oče.
Lepo vas prosim, je mar narava tako predvidela skrb za človeškega mladiča?
Skozi dojenje si Nives dala svojemu otroku veliko več kot z vsem ostalim.
Težko situacijo bi pa občutil tako ali tako, vendar z velikansko razliko, ker se je v tvojem naročju in ob okušanju tvojega mleka čutil varnega in sprejetega.
Prednost pa je bila tudi v tem, da je bil zaradi tega bolj zdrav. Če bi ga hranila z adaptiranim mlekom, bi bil še poleg tega bolan, torej še eno breme več zate.
Življenje pa ni nikoli povsem enostavno, učimo se in se spopadamo z težavami.
Jaz imam tudi pozitivno izkušnjo z Ligo za dojenje, v težavah jih kar pokličite.

Draga Petra,
imam občutek, da ti je nekdo močno stopil na žulj, sicer ne bi izrazila tako negativnega čustva in bi razmišljala bolj umirjeno, ne pa bila tako napadalna. Zakaj ti gre dojenje na živce? Ker se globoko v sebi zavedaš, da je to najbolj naravno za otroka, pa mu tega iz kakršnegakoli razloga nisi uspela nuditi in se čutiš tudi malo krivo za to. Najboljša obramba pa je napad in to na vseh frontah, kajne?!
Če si kakšna mati želi zgolj nasvet , kje bi prišla do ustreznih informacij in bi enostavno povedano rada drugič uspela z dojenjem, je prav ,da to tudi na tem prostoru pove in ni to nič narobe. Prav je tudi, da si ti izrazila svoje mnenje, nikakor pa ni prav, da pljuvš po stvareh, o katerih ne veš prav veliko.
Konkretno, govoriš slabo o Ligi za pomoč in podporo pri dojenju, pa me zanima, če si že bila kdaj v stiku z njimi, so ti storile kaj hudega, so te na ulici vlekle za majico in ti prisiljevale , da tam ven mečeš svoje joške, kot ti praviš?!
Na kakšni osnovi temeljijo tvoje trditve?
Kolikor sem slišala, je njihov cilj le pomagati ženskam, ki želijo dojiti, pa imajo težave, ne pa da silijo k dojenju.
Dojenje je najbolj naravno in najbolj zdravo za otroka. Če nastopijo težave, se najde ponavadi zanje tudi rešitev. Večina žensk je sposobnih dojiti. To je dejstvo. Naravno dejstvo. Strinjam se z Vesno, sicer človeštvo do danes ne bi preživelo.
zato imamo tudi dojke. Narava jih ni ustvarila za to, da se jih trži po vročih linijah in časopisih, niti da so predmet trgovine s pornografijo in užitki.
Bodi iskrena in poštena do sebe in do drugih. V sebi čutiš krivdo, ker ti ni uspelo.

Spoštovane

Karmen mi je poslala en kup zanimivih člankov, ki vas bodo zelo razveselili, pričakujte vsak čas na naših spletnih straneh,

ko bodo članki objavljeni bodo objavljeni tudi kot novica in pod novosti, za vse ženske in seveda tudi moške priporočam naslednjo stran, kjer boste našle vedno kaj zanimivega. Tudi članke o dojenju in še marsikaj drugega.

Upam da vam bo všeč, če imate pripombe in želje, jih lahko podaste na forumu O Med.Over.Net ali pa kar po e-mailu.

veliko zanimivega branja vam želim in čim lepšo pred porodno in poporodno dobo 🙂

Ha, govorim kot da bi bil največji strokovnjak

primož

Zelo sem bila šokirana, ko sem prebrala Petrino “mnenje” o dojenju. Sploh mi ni jasno, zakaj se je odločila za materinstvo, če tako misli. Pri dojenju ni na prvem mestu zadovoljstvo matere, ampak potreba otroka. Materino mleko pa je gotovo najboljše in najbolj naravno zanj. Imam 8 mesečno hčerko in jo še vedno dojim, ker ji to veliko pomeni. Iz svojih izkušenj lahko rečem, da je za uspešno dojenje potrebna redna prehrana, dosti tekočine in čim manj napora.
Glede “ven metanja jošk” pa samo to, da jih ni potrebno pred drugimi, čeprav ne vem, zakaj bi bilo to tako čudno. Verjetno je bila Petra že kdaj na morju in je joške vrgla ven, ko se je sončila zgoraj brez.

Povedala sem samo svoje mnenje.
A mislite, da nimam nobenih izkušenj z LIGO?? Pa še kakšne! Zaradi njih je bil moj otrok skoraj podhranjen!! Pa dojenje za vsako ceno,a ne?
Naj doji kdor hoče. Imam tudi svoje somišljenice, ki so poskušale dojiti in so tudi ugotovile, da ima vse svoje meje.
Res, včasih so ženske večinoma dojile (vedno je seveda še obstajalo kakšno drugo mleko, jaz sem naprimer pila kravje s kamiličnim čajem), zdaj je pač spet moderno. Preveč ga obešamo na velik zvon. To sodi domov, med štiri stene kot naprimer seks. Ne pa popularizacija. Nikjer pa ne piše o negativnostih dojenja, ki pa jih je tudi veliko, za nekatere matere še preveč!!!

petra, oprosti ampak mislim da se ti pozna da nisi bila dojena in imaš mogoče tudi zato precej čuden odnos do samega dojenja. Ni lepšega občutka kot dojiti, kar se pa tiče dojenja v javnosti je pa res, da naša družba pač ni še dovolj zrela za kaj takega …

Svojo izkušnjo z dojenjem sem opisala zgoraj. Ni bila preveč spodbudna, čeprav sem uživala ob pogledu na mojega malčka, ki je bil ob meni “ves blažen”. Zato mislim, da dojenje lahko osrečuje, sploh, če gre za “normalno” dojenje, ko otroka lahko nahraniš. Te sreče jaz nisem imela, čeprav sem se pripravljala, se odločila, da bom dojila, se trudila,… zato se v nekaterih točkah (čeprav vem, da boste spljuvali tudi mene) s Petro strinjam:

1. Poudarjanje in povezovanje pojma “dobre matere” s dojenjem se mi zdi brez veze. Tudi moja mati mene ni dojila, ker ni šlo, tako kot ni šlo pri meni. Tudi sestre ni dojila, čeprav je bila takrat 13 let starejša, zrela in si je utrjevala bradavice vso nosečnost, ter si zelo želela dojiti. Ker o sebi ne bom sodila ali sem dobra mati ali ne – lahko pa bi povprašali moje otroke in ljudi ki me poznajo, pa bi odgovorili na to vprašanje – bom napisala le, das je moja mama zagotovo bila in je še vedno dobra mama.

2. Siljenje k dojenju tistih, ki si tega ne želijo je poseganje v intimo posameznika – ne zdi se mi primerno, pa naj bo še tako dobro za otroka. Gre za psihično obremenjevanje matere, kar pa ne prinaša nič dobrega.

Ligo za dojenje spoštujem in mislim, da je veliko pripomogla k osveščenosti žensk in k večjemu številu doječih mater. Zagotavljam pa vam, da pri vsaki (kot to zagotavljajo v materinski šoli) pa dojenje le ne gre.

Špela

Draga Petra,
sem Jana Elouissi, ena izmed svetovalk za dojenje pri Mednarodni zvezi za dojenje, imenovani La Leche League International. Organizacija je nastala leta 1956 v Ameriki in naše delovanje je prostovoljno, nepolitično in neprofitno, edini cilj pa je širjenje informacij o dojenju in nudenje pomoči materam, ki želijo dojiti svoje otroke. Liga je svetovalka pri UNICEF-u in WHO in je mednarodna avtoriteta na področju dojenja.
Kot sem rekla, naš cilj je pomagati materam , ne pa jih siliti v nekaj. Pri nas lahko dobijo vse informacije v zvezi z dojenjem, enkrat mesečno se srečujemo z materami, sicer pa zveza obstaja že v 66 državah sveta.
Seveda je najpomembnejše, kar lahko mati da otroku , ljubezen in da zato ni slaba mati, če ne zmore dojiti otroka. Vsaka kapljica mleka pa je zanj izredno dragocena.
Žal mi je, da imaš o naši zvezi slabo mnenje, vendar ti enostavno ne verjamem, da si bila v stiku z nami in da je bil tvoj otrok zaradi nas podhranjen. Svoje trditve, lepo prosim, opremi z bolj konkretnimi dokazi in ne posplošuj tako vsevprek.
Naše srečanje je v četrtek, ob 17. uri na Vojkovi 73 v prostorih Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani, vljudno te vabim, da s svojim mnenjem obogatiš tudi naše srečanje. Morda te bo konkretno srečanje z materami pripravilo do tega, da boš razmišljala drugače.
Lepo te pozdravljam.

Petra,
vzpodbudilo me je tvoje razmišljanje, da ti odgovorim tudi jaz. Iz tvojega pisanja je čutiti eno samo zadrego in človek iz obrambe pljuva po nečem, ker se čuti ogroženega. In ti se čutiš ogroženo in to zelo. Oprosti, si tudi že začela zbirati okoli sebe krog somišljenic. Kaj vam bo koristilo skupno pljuvanje po drugih, ki dojijo ali želijo pomagati drugim, da bi pri tem uspele? S tem boste le prikrile lastno nezadovoljstvo. In kot je rekla Pika, morda se ti pa res pozna, da nisi bila dojena.
Dojenje je mnogo več kot hranjenje, je tudi psihično zavetje otroku in mu tako potešiš potrebo po varnosti.
Tisto o joških je pa neokusno.
Brez zamere in pljuvanja, prosim, ozri se vase.

Draga Petra in tvoje sotovarišice,
vsak PSIHIČNO ZDRAV IN ZREL ČLOVEK ne bo krivil drugih, ampak vzroke iskal pri sebi. Ker že pri neuspelem dojenju in otrokovi domnevni podhranjenosti kriviš za to Ligo, boš najbrž tudi potem, ko se boš znašla v takšnih ali drugačnih vzgojnih zadregah , ko bo otrok neubogljiv, podivjan, neolikan, krivila vrtce, učitelje , družbo, ne pa sebe.
Nisem še mama,
vendar imam zdravo pamet in dojenje NI ZOPET MODERNO, kot zmotno sklepaš, ampak ljudi in znanstvenike počasi srečuje pamet in odkrivajo tisto, kar je bilo odrinjeno , a je NAJBOLJ ZDRAVO IN NARAVNO, v tem primeru je to dojenje. Ne gre za modo, ampak za ugotovitve znanstvenikov, ki so primerjali generacije dojenčkov hranjenih z adaptiranim mlekom in tiste z materinim in so ugotovili nesporno dejstvo, da so kot prvo dojeni otroci zdravi veliko bolj kot drugi, da so tu še psihološke prednosti dojenja za mater in otroka veliko veliko večje, kot pri hranjenju z adaptiranim mlekom.
Cele strani bi se najbrž dalo še popisati.
Pobrskaj čisto potihem po sebi in čisto samo sebi priznaj in si odpusti, ni se ti treba vpričo drugih posipati s pepelom. Res je, naj doji, kdor hoče, a ne pljuvaj po tistih, ki takšnim materam, ki želijo otroke dojiti, pomagajo, v tem primeru je to zveza za dojenje.

Primož,
hvala za tvojo pripravljenost objaviti članke na temo dojenja, ker vidim, da je to še kako potrebno in zaželjeno.
Informacij in pomoči ni nikoli preveč.

Mislim, da lahko vsak sam odloči glede dojenja. Prvič, zadnje raziskave kažejo, da materino mleko le ni tako zdravo, kot smo menili. V njem so namreč našli razne strupe, ki se nabirajo v materinem telesu preko let in se izločajo tudi preko mleko. Ampak pri tem se pojavlja vprašanje, kaj je danes sploh zdravo, kar velja tudi za umetno hrano.

Razumem Petro. Ima pač slabo izkušnjo. Ne razumem pa tistih, ki mamo avtomatično obsojajo, da je slaba, če ne želi dojiti, ali če ji ne gre. Rada bi opozorila tudi na to, da je že res, da ima mama dojke za dojenje, vendar tudi na to, da je v preteklosti ogromno DOJENČKOV UMRLO, KER MATERE NISO IMELE DOVOLJ MLEKA, UMETNE HRANE PA NI BILO!!! Sklicevanje na naravno danost je tukaj pretirano, saj nam je narava dala marsikaj, kar nočemo in npr. kar hitro uporabimo dosežke medicine, da bi to odpravili. Ne živimo več v srednjem veku. Včasih je bilo tudi naravno, da so jedli surovo meso, pa ga danes ne jemo več. Tudi konzerve so nenaravne, pa jih ogromno ljudi je. Ampak šla sem predaleč.

Doji naj tista mati, ki želi. Noseča sem in se otroka veselim. Dojila bom, če bo šlo. Drugače pa ne. Ali pa bom samo deloma. S tem se pretirano ne obremenjujem. Moj mož pa pravi, da bo otrok vsaj enkrat na dan dobil stekleničko, pa četudi bom imela dovolj mleka. Ker ga želi hraniti tudi sam. In tega sem vesela, ker čutim moževo željo, da bi pri otroku sodeloval pri vsemu in tega veselja mu ne mislim jemati. Niti približno ne mislim iti tako daleč, da mi bodo krvavele prsi. Moj mož sedi ob meni in pravi, da je zgrožen, da se ženske tako mučijo. Ljudem se ne more poznati na zunaj, da so bili ali niso bili dojeni. To je neumnost!

Nika

pozdravljena,
se čisto strinjam s tvojo ugotovitvijo “kaj je danes sploh zdravo” , predvsem pa kaj je naravno. Strinjam se tudi s tem, da naj se vsaka mati sama odloči ali bo dojila ali ne.
Bi bilo pa zelo priporočljivo, če bi postavile otroka na prvo mesto in naredile tako, kot je za otroka najbolje. Jaz sem ZA dojenje, ker je v vsakem primeru najbolj primerna hrana za naše malčke. In kot je bilo že povedano, dojenje ni zgolj samo hranjenje .. je še mnogo več. Sama sem se ob dojenju počutila zelo lepo, povezano z otrokom. Pa moram priznati da sva imela s sinom na začetku precejšnje probleme ( ni imel sesalnega refleksa), pa sva se vseeno trudila , tudi s pomočjo posebnega nastavka, ki se ga kupi v trgovinah z otroško optemo, in ki ti prav tako preprečuje krvavenje bradavic (tega nastavka sicer ne priporočajo , samo jaz vem da brez njega sina ne bi dojila) .
Praviš, da bi tvoj mož rad hranil otroka. Saj ga lahko hrani s tvojim mlekom, iztisneš si ga s pomočjo prsne črpalke, daš v stekleničko in mož ga brez problema nahrani.
Mislim da se splača potruditi, pa tudi če odmislimo vse pozitivne strani dojenja … si se mogoče pozanimala v lekarni koliko stane škatla adaptiranega mleka ? Koliko škatel na mesec porabiš in kakšen je znesek na koncu meseca? Verjemi da številka ni majhna, tudi za dobro situirane družine predstavlja velik strošek. In da ne omenjam da je dojenje najbolj higijenično, dojiš lahko kadarkoli in kjerkoli, mleko je vedno prave temperature, ni potrebno nositi sabo vseh pripomočkov za pripravo obroka, ni potrebno poslušati otroškega joka medtem ko pripravljaš ‘formulo’ … skratka, dojenje je najbolj priročen način hranjenja, v zadovoljstvo materi in otroku.

Naj povem še da ne poznam mame, ki ‘nebi imela mleka’ .. jaz mislim da je skrivnost dojenja ‘ v glavi ‘ , je pa res, da so pri določenih ženskah problemi zdravstvene narave in res ne morejo dojiti, čeprav bi rade.

Bi bilo pa zanimivo primerjati dojene in nedojene ljudi … njihove takšne in drugačne sposobnosti, ugotoviti kje se razlikujejo, ker mislim da razlika je.

Pika

V vseh točkah se popolnoma strinjam s teboj. Izjema je predzadnji odstavek – torej če res nobene ne poznaš, ki mleka ni imela, kljub temu, da je vse fizično z njo vredu, se lahko spoznava.

Špela

Pika,

JAZ sem tista, ki ni imela mleka (kar se je videlo po otrokovi teži). Menda pa je res “glava tista, ki naredi največ mleka”. Moja je bila na dojenje še kako pripravljena (= grozno sem si želela dojiti), izgleda pa, da tudi živci (skupaj z možem sva precej “paničen” par) “popijejo” mleko dojenčku…. Bom videla, čez čas se bom oglasila na kakšnem srečanju lige, po porodu (uh, kako je še daleč…) pa bom poročala o rezultatih – prej in potem.
Vsem hvala za mnenja.

Drage Nika, Pika, Špela in ostale matere,
v veliko veselje mi je kontaktirati z vami in slediti vašim razmišljanjem.
Kar se tiče o raziskavah , ki govorijo o strupih v materinem mleku, lahko glede na preštudirano literaturo in mnenja različnih strokovnjakov lahko z gotovostjo trdim ,da če je mati zdrava, se hrani uravnoteženo kolikor se le da, ne pije , ne kadi in ne uživa mamil, je njeno mleko vsekakor mnogo bolj zdravo od vsakega nadomestka.
Vprašati se moramo čisto realno, kdo plačuje takšne raziskave in kdo ima interes obrniti matere spet na drugo stran. Se pravi , posredno prepričati matere , da je adaptirano mleko torej varnejše . Jasno, industrija umetne prehrane, ki je v velikih škripcih, ker je pričela izgubljati potencialne potrošnike in s tem denar, zato je kampanjo usmerila na tako prefinjen način, da jih je težko spregledati.
Ali veste, da v Nemčiji obstajata dva proizvodna trakova, eden z bolj kvalitetnim mlekom zanje, ter drugi z manj kvalitetnim za vse ostale, mednje spada tudi Slovenija.
Če mi dovolite, bi samo malo rada osvetlila , zakaj se vse bolj poudarja pomen dojenja in se tako morda nehote in po krivici odriva tiste matere, ki tega ne zmorejo. Dejstvo je, da nas je narava ustvarila tako, da je večina žensk sposobnih dojiti. Če ne bi bilo tako, človeštvu kot vrsti ne bi uspelo preživeti. Prehrana otrok z materinim mlekom je najboljša in edina naravna hrana v obdobju dojenčka. Ko se je industrija otroške hrane razbohotila do neslutenih razsežnosti, je dojenje ne samo v svetu, ampak tudi pri nas v 60. in 70. letih zastrašujoče upadlo. Zakaj? Omenjena industrija je z agresivnim reklamiranjem prepričevala matere, da niso sposobne proizvajati mleka, da je malo mater sposobnih dojiti, ter da je adaptirano melko enako dobro ali pa še celo boljše od njihovega. V razvitem svetu se je uveljavilo prepričanje, da je moderna mati tista, ki ne doji, oziroma hrani otroka s “primernejšim” , adaptiranim mlekom. Na dojenje se je v nekaterih okoljih gledalo kot na ostanke primitivnega in zastarelega, kar ne sodi v 20. stoletje. Negativne posledice upadnja dojenja so se v najbolj drastični obliki pokazale v povečani umrljivosti dojenčkov v nerazvitem svetu, ker so matere imele premalo denarja za nakup adapt. mleka, so ga preveč redčile s ponavadi oporečno vodo. Zato sta UNICEF in SZO pričeli sprejemati ukrepe za spodbujanje in vračanje k dojenju PREDVSEM IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV. Novorojenčku prijazna porodnišnica je ena izmed akcij, sprožena leta 1991.
Verjamem, da vsaka mati na svetu želi in poskuša dati svojemu otroku le najboljše. Umetnosti dojenja se je potrebno naučiti, kar velja tako za mamo kot za otroka. V preteklosti je bilo enostavno, saj so si ženske te izkušnje s pridom izmenjevale, hči je imela možnost videti dojiti svojo mamo, teto, sosedo, danes pa ni več tako. Ravno ta primanjkljaj izkušenj dojenja naših mater izpred tridesetih let se nam kaža, ko se mlade mamice nimajo od nikogar učiti. Razširjenih pa je tudi veliko napačnih prepričanj o dojenju, npr. da je uspešnost dojenja odvisna od velikosti dojk, od dednosti, etc.
Vsaka kapljica mleka, ki ga mati uspe dati svojemu dojenčku, je zanj zelo dragocena in je zanj naredila največ, kar je zmogla. Ljubezen do svojih otrok pa je tisti neprecenljivi zaklad, ki jih spremlja vse življenje.
Zato ni prav, da se matere, ki jim ni uspelo dojiti svoje otroke, počutijo kot drugorazredne. Prepričana sem, da celj spodbujanja dojenja ni v mučenju ali prisili mater k dojenju, ampak gre predvsem za ZDRAVJE MATER IN OTROK. Dojenje ima prednosti za otroka in za mater, za oba fizične in psihične. O tem si lahko več preberete na naši spletni strani.
Obstajajo že tudi primerjalne raziskave med dojenimi in nedojenimi otroci in rezultati kažejo v prid dojenim, tako v fizičnem kot psihičnem smislu.
Omenjen je bil tudi finančni vidik. Povprečno se porabi na mesec za adaptirano mleko v slov. družini med 30 in 40.000SIT. Dojenje je zastonj.
Ekološki vidik tudi ni zanemarljiv. Okolje se z embalažo nedvomno zelo onesnažuje pri uporabi adapt. mleka.
Še o sposobnosti mater za dojenje. Ključnega pomena pri dojenju je obvladovanje te umetnosti, kot sem že rekla, se jo je potrebno naučiti. Krvaveče bradavice so ponavadi posledice nepravilnega pristavljanja k prsim oz. otrokovega nepravilnega sesanja. Raziskave so pokazale, da je psihološki vidik zelo pomemben pri uspešnosti dojenja. Se pravi, dojenje se dejansko začne in nadaljuje v glavah.
O sposobnosti, čisto fizični, dojenja raziskave govorijo, da je blizu 97% žensk sposobno dojiti svoje otroke. Ne govori se izrecno o tem ali je to polno ali delno dojenje.
V Ljubljani svetovalke za dojenje pri La Leche League Int. delujemo brezplačno po telefonu in na mesečnih srečanjih.
Za vsa vprašanja nas pokličite.
Urša 518-4119, Jana 510-5100 in Mateja512-4574.
Lep pozdrav vsem.

Draga Petra,

ce ste bili vzgajani v duhu, da je dojenje nekaj nespodobnega, kar sodi med stiri stene, zenske prsi pa nekaj obscenega, tudi, ce dojijo, podpiram vaso odlocitev, da ne dojite. Ravno v vasem primeru bi bilo dojenje negativno in za vas stresno.

Popularizacijo dojenja pa podpiram ravno iz zgornjih razlogov. Ce se bodo zenske zacele zavedati, da to NI nekaj nespodobnega ter bodo ponosne na svoje prsi in sposobnost dojenja, bodo imeli tudi dojenci kaj od tega. Predvsem zdravje, saj z mlekom dobivajo tudi imunsko zascito in se veliko drugih koristnih reci in toplino.