Dobrota je sirota
Verjamem, da je za večino nerazumljivo, ker večina še vedno izhaja iz te lastnosti našega ega ali osebnosti, da sebe doživljamo kot edino možno stanje, drugi pa bi se naj prilagodili, da bomo mi zadovoljni s tem, kar smo.
In se ne bo potrebno nam spreminjati, ker to povzroča notranje odpore in še več konfliktov.
Ključno vprašanje mora biti, kaj lahko sam storim, da bom zadovoljen in ne, kaj naj drugi storijo, da bom zadovoljen.
In ravno naša pričakovanja so tisto, kar nas naredi odvisne in s tem šibke, ker je naše zadovoljstvo odvisno od reakcije drugega človeka.
Seveda razumem, da ne moremo biti povsem brez pričakovanj, lahko pa svoja dejanja in razmišljanje prilagodimo v tej smeri, da nam naša dejanja že sama po sebi nudijo zadovoljstvo, ker preprosto izhajamo iz svoje resnične biti, ki temelji na samozavesti in ne iz ranjenege duše ali ranjenega otroka, ki si bi samozavest in s tem zadovoljstvo zgradil šele na pravi reakciji neke druge osebe.
Če delujemo po tej drugi možnosti, smo izredno ranljivi, odvisni in polni bolečine, ko nas nekdo zavrne ali ne pokaže pričakovane pozornosti.
Zaradi tega potem dobimo občutek, da spoznavamo napačne ljudi, ker ne reagirajo po naših pričakovanjih in ne zapolnijo naše praznine in potrebe po zadovoljstvu.
Tako se nam zdi, da samo potrjujejo našo bolečino in neko prepričanje, kako so ljudje sebični, brez empatije….Torej, našo nezavedno resnico.
In ta resnica je kreator našega življenja in usode.
Spremenimo pa jo lahko samo mi sami.[/quote]
Robi se mi zdi, da ne razumeš ali pa nočeš razumeti. nekateri ne iščemo pozornosti, vsaj jaz jo ne, gre za eno oliko, da ti nekdo reče hvala, ker si nekaj za njega naredil, se trudil. nekaterim gre samo zato, da dobivajo, izkoriščajo, ne znajo pa reči niti hvala. ja, ok, boš rekel se odmakneš od takih, kaj pa potem, ko začnejo govoričiti okoli slabe, neresnične stvari o tebi? samo zato, ker jim nisi več na voljo, ko bojo oni tako hoteli.
sori ampak mislim, da ti misliš, da “slabih”- nesramnih, egoističnih ljudi ni, in da smo v bistvu mi tisti, ki te ljudi delamo slabe. ali tako nekako.
vsak si želi prijatelja/prijateljev, noben si ne želi biti sam. in vsak si pomoje želi, da ima ob sebi nekoga, ki mu bo stal ob strani, ki bo tam, ko ga bo rabil. in kaj je v tem slabega?
in spoznavamo napačne ljudi zato, ker jih sploh spoznavamo. mislim, da samo tisti ljudje, ki so zapečkarji, ne marajo novih poznanstev ali pa prijateljev sploh nimajo, nimajo teh problemov.
Ne rabite se strinjati z mano.
To je vaša izbira s kom se strinjate. Problem pa še vedno obstaja in to v vas. Lahko pa spremenite svet, če vam uspe.
In še za eno žalostno…Nisem napisal, da ni sebičnih. Sem napisal že zgoraj, da obstajajo in da nas je že vsakega izmed nas nekdo izkoristil ali zavrgel…A bistvena razlika je potem v našem odzivu. Večina nas brez nekih travm gre naprej in smo večinoma z ljudmi s katerimi smo zadovoljni. Nekatere pa to prizadene in njihove izkušnje pogosto izražajo razočaranje, pa občutke izkoriščanosti….
Torej, človek, ki je samozavesten in čustveno zdrav in zrel, sploh ne opazi nekih čustvenih vampirjev, ker to ni del njegove realnosti in njegove resnice, ki jo nosi v sebi.
Naš zunanji svet je le odsev našega notranjega.
Ne rabite se strinjati z mano.
To je vaša izbira s kom se strinjate. Problem pa še vedno obstaja in to v vas. Lahko pa spremenite svet, če vam uspe.
In še za eno žalostno…Nisem napisal, da ni sebičnih. Sem napisal že zgoraj, da obstajajo in da nas je že vsakega izmed nas nekdo izkoristil ali zavrgel…A bistvena razlika je potem v našem odzivu. Večina nas brez nekih travm gre naprej in smo večinoma z ljudmi s katerimi smo zadovoljni. Nekatere pa to prizadene in njihove izkušnje pogosto izražajo razočaranje, pa občutke izkoriščanosti….
Torej, človek, ki je samozavesten in čustveno zdrav in zrel, sploh ne opazi nekih čustvenih vampirjev, ker to ni del njegove realnosti in njegove resnice, ki jo nosi v sebi.
Naš zunanji svet je le odsev našega notranjega.[/quote]
Saj se ne, niti najmanj. Ni pa treba uporabljati pokroviteljskega tona, nisem otrok, da ne bi vedela, da je moja izbira, s kom se strinjam, tudi sveta ne bom spremenila, in vi tudi ne.
Me zanima, koliko je takšnih ljudi, ki so jim vampirji izpili kri in jih grdo izkoristili, pa tega sploh niso opazili. Mora biti lepo v vašem svetu.
Robi bi lahko namesto, da pametuje delil kakšno svojo izkušnjo ali napisal kako ne biti razočaran ob takih ljudeh.
Moja mama je imela dolgoletnega prijatelja (10 let), ki jo je grdo izkoristil. Kako kar pozabit vse?
Jaz pa mislim ravno obratno kot Robi. Ljudje ki imajo čustva ne pozabijo kar tako, ne morejo kar tako naprej, to lahko le tisti, ki nimajo nobenih čustev.
Od kdaj pa so čustva samo negativna ?
Sicer je pa vse napisano in opisano, kdor v tem vidi le pametovanje, tisti bo še moral prehoditi dolgo pot, da bo prišel do spoznanja, do samozavedanja, do občutka soodgovornosti ter enkrat tudi do lastne preobrazbe.
Bližnjice ni.
Tolažba, ki vam bi jo prav tako lahko dal, bi sicer potrdila vašo resnico ter občutke žrtve…. In to bi bila vsa korist od takšnega pisanja.
In to je to, od mene.
Ah Robi, Robi… kdo pa govori o negativnih čustvih? KJe pa piše, da se govori samo o negativnih čustvih?
Če si v zvezi 10 let in več in te partner razočara, pusti brez nekega razloga recimo sigurno ne pustiš tega za sabo in greš naprej kot, da nič ni bilo.Dam pač primer kar se tiče čustev. Seveda ti je hudo, razmišljaš zakaj je tako. Nekaj ne bi bilo vredu, če teh čustev ne bi imel, če nič ne bi čutil.
Seveda so čustva tudi pozitivna, ampak takrat je človek vesel in se veseli z bližnjimi. Če je človek zadovoljen, srečen ima prijatelje, družino, partnerja mu ni treba iskati pomoči, mu ni treba iskati prijateljev, pogovora… Ampak žal očitno ljudje, ki so že tako “zavrženi” so posledično potem še bolj odrinjeni. Sama pa v takih primerih pravim: ko bi ti vsaj povedali zakaj. V takem primeru ti je lahko še vedno hudo ampak vsaj veš zakaj.
Pred dnevi sem doživela “kajlo” od “prijateljice”, ki pa mi je odprla oči, za kaj pri vsem skupaj, o čemer se pogovarjamo zgoraj, gre.
Čeprav smo vsi kdaj nesamozavestni, zakompleksani, potopljeni v svoje probleme…., vendarle vsi skušamo plavati in se v toku življenjskih preizkušenj reševati na kopno, na breg brez problemov. Enim uspeva bolje, drugim slabše. Vsi pa se med seboj opazujemo. Eni smo bolj dostopni, odprti, z več empatije. Drugi so zaprti, polni sovražnosti zaradi bogve kakšnih preizkušenj, introvertirani in ja, tudi karakterji so boljši ali pa slabši, to je dejstvo. Potem so tukaj še razne osebnostne motnje, kot je MOM, narcisoidnost ipd., takšnih ljudi in motenj je malo morje, mi pa zanje ne vemo in jih sprejemamo kot – tak ta človek je, pa iščemo pri sebi krivdo, kaj sem mu naredil, da je tak do mene – ker pač ne moremo vedeti, da se določen človek spopada morda tudi z določeno motnjo. Vse to pa vpliva na naše odnose in čutenja, dojemanja soljudi… In pa seveda na naša čustva.
Da se vrnem k mojemu primeru. Dotična prijateljica (zdaj vem, da zelo ustreza osebi z MOM), me je poklicala vsaj po trikrat na dan, se jokala in pritoževala čez moža, otroke, starše. Ni bil važen dan, ne ura, ne kje sem bila, vedno je začela takole: tudi, če te motim, samo malo me poslušaj, ker se moram izkašljati.
Vsi domači in prijatelji so me začeli opozarjati, naj jo vendar nekam pošjem, saj kaj si pa privošči početi z mano; pa je nisem znala niti hotela, saj se mi je smilila. Ko sem jo bolje spoznala, sem ugotovila, da je ona tista, ki svojo družino pravzaprav maltretira. Prepričala sem jo, da je šla k psihologu, a kaj, ko se je potem hvalila, kako mu laže in ga prenaša okoli in se pri tem na moč zabava. Ni se ji dalo dopovedati, da s tem škodi sama sebi in ji strokovnjak ne more pomagati.
Na koncu pa me preseneti s klicem, v katerem mi je povedala, da se je odločila prekiniti stike z mano, ker da sem baje všeč njenemu možu. A sicer nima nič proti meni, da ji nisem nič naredila, da pa ji grem NA ŽIVCE, ker da sem samozavestna, uspešna in, skratka, vse to, kar ona ni.
Do enake ugotovitve smo prišli tudi z bivšimi sošolci, kot sem omenila v prvem postu: ker da smo študirali, smo na položajih…, smo “pametni” in ne vem, kaj še vsega, gremo ostalim NA ŽIVCE, ker da smo vse tisto, kar bi si oni želeli biti, pa niso. Oziroma, jim povzročamo komplekse.
In ti ljudje, Žalostna na3 in vse ostale, nas poiščejo, ko imajo kak problem, ker menijo, da jim ga bomo pomagali rešiti ali pa ga kar rešili namesto njih. Smo veje, ki se jih trenutno oprimejo v reki problemov, da jih ne odnese. Potem pa to vejo spet spustijo in – jim gremo spet po starem na živce in se nas raje izogibajo, da jih ne spominjamo na lastne pomanjkljivosti. Drži pa, da to počnejo samo ljudje brez empatije. Če bi jo imeli, bi vedeli, da smo vsi v isti reki, samo ljudje s takšnimi in drugačnimi problemi: eni šolani, drugi ne, eni družabni, drugi ne, eni revni, drugi bogati, zdravi, nezdravi, osamljeni ali pa siti ljudi…
In ti ljudje, Žalostna na3 in vse ostale? Ojej. Prvič sem se potožila na MON-u, ker sem želela, da kdo deli z mano podobno izkušnjo, če jo ima. V trenutku slabosti. Samo to. Še najmanj sem želela, da moderator vsiljuje, kar je nekje prebral. Ne iščem ljudi, da bi reševali moje probleme. Od nekdaj sem samostojna, na nikomur ne visim. Že zgodaj sem šla živet v tujino, kjer sem se lahko zanesla samo na sebe.
Zgodba, kot ste jo opisali, Ikebana, se mi je večkrat pripetila. Kot sem že prej napisala, po dani pomoči sem bila prežvečena in izpljunjena. Tako kot vi. Osel gre enkrat na led, pravijo, jaz sem šla večkrat. Sem pa prepričana, da se ne bo več ponovila. Če pa se motim, vsaj ne bom tako šokirana, heh.
Ne glede na kakršne koli besede od kogar koli tu gori moram priznati, da sem se na hitro spet veliko naučila in naredila še en korak v osebni rasti. Hvala vsem.
Glede moderatorja, hehe Robi je kao moderator… Pravi moderator na tem forumu je Boštjan, je na vrhu foruma tudi uradno napisano.
Drugače pa je očitno na MON-u že vsak lahko moderator. Saj tale forum ima kar nekaj kao moderatorjev, nekateri so pa “moderatorji ” samo zato, da lahko ustrežejo nekaterim uporabnikom, prijateljsko brišejo poste, ko nekdo tako hoče ne da bi post delal kakršno koli škodo. Ko pa dejansko prihaja do žaljenj in še česa hujšega pa teli “moderatorčki” tega ne upoštevajo. Če je moderator naj bo moderator za vse enako ne pa, da nekomu dela usluge. Je pa to preverjeno, tako da se lahko nekateri moderatorčki koliko hočete ven vlečete, je preverjeno, da nekaterim uporabnikom delate usluge.
Če ste res tako empatične in razumevajoče, kot navajate, če zmorete tisto širino, preko katere sprejemate tudi drugačna stališča, mnenja, ki se ne ujemajo z vašimi, se lotevate vedno novih raziskovanj in si širite obzorja – potem vas ne bi smelo zmotiti drugačno mnenje, ki ga je napisal Robi in ne bi bilo pomembno, če ima oznako, da je ‘moderator’.
Objavljeno je bilo, da je moderatorstvo na teh forumih prostovoljne narave in vsak lahko kandidira. Boste poskusile? Ob pozornejšem branju lahko vidite, da so (z novo repliko) na vrh zavihtene tudi teme, kjer je bila v preteklosti kot moderator označena druga oseba. Če ste pa želele prebrati Boštjanov nasvet, bi bilo dobro, da v prihodnje (tako, kot je napisano na vrhu foruma) dopišete “Boštjan”.
Kdo in kaj sploh je ta Robi? Sem malo brskala po forumih in ugotovila, da so čez njega že bile pritožbe, ne vem pa, s čim se sicer ukvarja. Načeloma to ni pomembno, skrb vzbujajoče je le, če bi se izkazalo, da je po poklicu psiholog. Takemu bi morali vzeti licenco. Upam, da se ne javi več.[/quote]
Iz tegale sporočila je precej razvidno, zakaj ljudje nočejo imeti s tabo opravka,
razen, če imajo od tebe neposredno korist…
Ja, vem, je težko (in zelo verjetno v tvojem primeru nemogoče) doumeti,
da je problem V NAS in ne v drugih.
Če imaš probleme z vsemi, potem je slej ko prej nekaj narobe s tabo in
ne s celim svetom…
Kdo in kaj sploh je ta Robi? Sem malo brskala po forumih in ugotovila, da so čez njega že bile pritožbe, ne vem pa, s čim se sicer ukvarja. Načeloma to ni pomembno, skrb vzbujajoče je le, če bi se izkazalo, da je po poklicu psiholog. Takemu bi morali vzeti licenco. Upam, da se ne javi več.[/quote]
Iz tegale sporočila je precej razvidno, zakaj ljudje nočejo imeti s tabo opravka,
razen, če imajo od tebe neposredno korist…
Ja, vem, je težko (in zelo verjetno v tvojem primeru nemogoče) doumeti,
da je problem V NAS in ne v drugih.
Če imaš probleme z vsemi, potem je slej ko prej nekaj narobe s tabo in
ne s celim svetom…[/quote]
Škoda, ker ti ne prebereš in ne poštekaš o čem eni govorijo. Nihče od njih ni rekel, da imajo probleme z vsemi. Važno, da imaš ti prav, da si se zlajala in si si kot še ena pametnjakovička polepšala dan.
Iz tegale sporočila je precej razvidno, zakaj ljudje nočejo imeti s tabo opravka,
razen, če imajo od tebe neposredno korist…
Ja, vem, je težko (in zelo verjetno v tvojem primeru nemogoče) doumeti,
da je problem V NAS in ne v drugih.
Če imaš probleme z vsemi, potem je slej ko prej nekaj narobe s tabo in
ne s celim svetom…[/quote]
Škoda, ker ti ne prebereš in ne poštekaš o čem eni govorijo. Nihče od njih ni rekel, da imajo probleme z vsemi. Važno, da imaš ti prav, da si se zlajala in si si kot še ena pametnjakovička polepšala dan.[/quote]
Zase govor….pa boš mel(a) čist dovolj dela….
Škoda, ker ti ne prebereš in ne poštekaš o čem eni govorijo. Nihče od njih ni rekel, da imajo probleme z vsemi. Važno, da imaš ti prav, da si se zlajala in si si kot še ena pametnjakovička polepšala dan.[/quote]
Zase govor….pa boš mel(a) čist dovolj dela….[/quote]
Wow, močna na jeziku, na žalost zelo slaba v slovenskem. Ne gre samo za vsiljevanje teorije, gre za način pisanja (aroganten, pokroviteljski, brez empatije). Strinjam se, da je največ problemov v nas samih, a konkretne teme ti zgleda ne razumeš. In ker ne razumeš, pljuvaš, žališ, lajaš. Ni problem, ti kar daj, če se boš bolje počutila. Javi se, ko te bo kdo fajn nategnil in prizadel, pa potem povej, da si sama kriva, da si preveč pričakovala od človeka, da si preveč arogantna in sebična, da bi razumela, da bi morala biti dovolj samozavestna, da se te strojeno ne bi dotaknilo, ko ima samo Robi prav, ostali pa imajo po tvoje težave z vsem svetom. Pa srečno.
Če ste res tako empatične in razumevajoče, kot navajate, če zmorete tisto širino, preko katere sprejemate tudi drugačna stališča, mnenja, ki se ne ujemajo z vašimi, se lotevate vedno novih raziskovanj in si širite obzorja – potem vas ne bi smelo zmotiti drugačno mnenje, ki ga je napisal Robi in ne bi bilo pomembno, če ima oznako, da je ‘moderator’.
Objavljeno je bilo, da je moderatorstvo na teh forumih prostovoljne narave in vsak lahko kandidira. Boste poskusile? Ob pozornejšem branju lahko vidite, da so (z novo repliko) na vrh zavihtene tudi teme, kjer je bila v preteklosti kot moderator označena druga oseba. Če ste pa želele prebrati Boštjanov nasvet, bi bilo dobro, da v prihodnje (tako, kot je napisano na vrhu foruma) dopišete “Boštjan”.[/quote]
Res je. Hvala za razlago.
Sem pa se vseeno javil, čeprav si avtorica želi, da se ne bi. A to seveda ni sebičnost. Sebični smo le drugi….
Tako je, kot pravi Skela in to tisti, ki so uspešni in zadovoljni v življenju, to resnico sprejemajo kot del sebe, ki jim pomaga pri osebni rasti in zadovoljnem življenju.
Kdo in kaj sploh je ta Robi? Sem malo brskala po forumih in ugotovila, da so čez njega že bile pritožbe, ne vem pa, s čim se sicer ukvarja. Načeloma to ni pomembno, skrb vzbujajoče je le, če bi se izkazalo, da je po poklicu psiholog. Takemu bi morali vzeti licenco. Upam, da se ne javi več.[/quote]
Iz tegale sporočila je precej razvidno, zakaj ljudje nočejo imeti s tabo opravka,
razen, če imajo od tebe neposredno korist…
Ja, vem, je težko (in zelo verjetno v tvojem primeru nemogoče) doumeti,
da je problem V NAS in ne v drugih.
Če imaš probleme z vsemi, potem je slej ko prej nekaj narobe s tabo in
ne s celim svetom…[/quote]
Uuu hvala za tale zadnji odstavek, bom to povedala enemu tipu, ki non stop govori kako so vsega krive ženske s katerimi je bil pa šel z vsako narazen, pa ne pomisli, da je očitno z njim nekaj narobe ne pa z vsemi ženskami.
”Pomena dobrote se zavedajo le tisti posamezniki, ki nesebično dajejo in ničesar ne pričakujejo v zameno.” (Tatjana Malec)
In še en zanimiv članek na to temo, ki še iz druge perspektive razlaga, kar sem že sam razložil:
http://psihoterapija.carvic.si/clanki/dobrota-ki-ni-sirota
[/quote]
Robi a imaš ti sploh kaj za početi ali samo brskaš po internetu in tukaj lepiš razne pregovore in linke?
Jaz sem že prej napisala, da ne pričakujem nič le besedico hvala. A bomo res kmalu samo še tiho dajali in se sploh ne več pogovarjali? In kaj je sebičnega, če nekdo pričakuje besedico hvala? Dandanes ne moremo več nesebično dajati, ker potem ves čas to tudi pričakujejo od tebe, na koncu pa v takem primeru ostaneš sam. Malo se je pa tudi treba postaviti zase.