Pozdravljena Urša, vsake klepetulje smo veseli! Kako se ti kaj zdi, zdaj ko si starš? Je vse in še več kot si si kdaj predstavljala?
T.

No, takoj, ko sem prvič nekaj napisala, sem že stvar zamočila -moje prejšnje sporočilo namreč ni bilo namenjeno le Miši, ampak seveda vsem forumovkam. Saj se bom navadila. Pozdrav!

Ja, moram reči, da si nisem predstavljala, da bo tako prijetno. Ker nikoli nisem bila tip, ki bi užival v pestovanju dojenčkov in varovanju otrok, me je bilo kar malce strah. Ampak je res, kot pravijo … da ko imaš enkrat svojega otroka, je vse drugače. Ja, fino je, res.

No, evo, ker vem, da je včasih kar malo hudo, ali pa preprosto pogrešaš pogovor z odraslimi, smo tukaj me, frajle! Je pa res, da mi ta forumska družba paše, ker se lahko pogovarjamo o eni stravi (in seveda o vsem, kar je povezano s tem) – o otrocih. Ker moje vrstnice še niso ravno materinsko navdahnjene, se mi zdi, da bi jim s kakšno dogodivščino naše družinice kar malo zatežila. Zato rada klepetam po računalniku.
T

In prav vesele smo vsakega klepeta in vsake nove obiskovalke.
Tinkara, nič ne poročaš o svoji mojstrovini? Ali čakaš na vikend, ko bo malo več časa.
Glede Lego kock.Mi jih imam pri dveh otrocih cel zaboj – duplo in še mali zabojček tamalih legic. Pri nas so non stop v obdelavi, tavečji dela že prave mojstrovine (5 let), od kamere, fotoaparata, cirkusa…Njegova domišljija ne pozna meja. Tamala miška (skoraj dve leti) pa tudi uživa – predvsem v podiranju bratovih umetnij. Zato jo ponavadi spravimo v drug prostor in se igra – zelo rada z tamalimi kockami, ki zanjo še niso primerne. Vendar se z njimi zelo dolgo zamoti, natika kape na glave… Mi smo se že zmenili, da rajši kakšna škatla lego kock, kot takšni in drugačni avtomobilčki, ki mu niso tako zanimivi.

Drugače pa so tele Lego kocke praktično neuničljiva igrača.Naša dva se pri babici igrata z NJENIMI LEGO kockami!

Ja, na mojstrovino bo treba počakati do vikenda, danes bomo delali girlande – ker sem dobila samo temno zelen krep papir (rdeč je bil preveč rozast, druge barve pa mi nekako ne delujejo novoletno), bomo delali zelene verigice, potem pa bomo gor prilepili še bele snežinke, ki jih bo dadi izstrigel iz papirja. Snežinke bomo tudi nanizali na vrvico in jih obesili namesto zaves na okna (te so šle v pranje, saj je že čas).
Smrekco bomo postavljali enkrat naslednji teden, kupiti moram še bele lučke, ker se našemu mulčku svetijo oči, kojih vidi. Včeraj sta se (v hudem mrazu, a saj je bil oblečen kot ovčka) z dadijem debelo uro potepala po ulicah Stare Ljubljane in uživala ob romantiki (mama je bila na intervjuju).
T.