Dobra plača – slaba plača
Zanimive zgodbe ste opisali pod temo -.. ljubi kruhek ….
Veliko govorite tudi o tem, da je plača dobra ali slaba. Jaz sem že 10 let v isti firmi in nimam izoblikovanih meril kaj je dobra in kaj slaba plača.Vem, da je to odvisno od potreb in zahtevnosti človeka, pa vseeno – kaj je za vas dobra plača – a je to 200.000 sit ali 150.000 ali …. ?
LP, Kaja
Moje mnenje o plačah je pač odvisno od stroke in izobrazbe.Zame je 150 jurjev, kar v redu plača za enga s srednješolsko izobrazbo. Moj tip pa je obsolvent in dela prek avt. honorarja in je plačan na uro 1400. To na mesec znese 230.000, kar zanjga ni bog ve kaj plača. Njegova ciljna plača je tam okrog 400 – 500 jurjev. Vse je odvisno od posameznika, kolk stvar obvlada in kolk zna cenit svoje delo.
Plače so večna tema, vzrok kupu pogovorov, primerjav, govoric in seveda
velikokrat fausije. Se popolnoma strinjam z Dvojcico, da je vse odvisno od
tudi samokritične ocene razmerja med izobrazbo, izkušnjami in realnimi
možnostmi. Kdor tega sam pri sebi ne zmore in gleda vedno le tiste, ki
zaslužijo več, pa hkrati ne pomisli, kakšno izobrazbo, izkušnje in predvsem
odgovornost ti ljudje imajo (znano je, da se ravno velika odgovornost dobro
plača), bo večno nezadovoljen.
Pa dovolj teorije. Moje osebne izkušnje iz bivše službe so, da bi se nekateri
med seboj dobesedno požrli zaradi razlike kakih 10.000 SIT na mesec.
Žalostno, ampak resnično. Sam sem vedno zastopal stališče, da vsak, ki
pošteno dela, mora zaslužiti dovolj za človeka dostojno življenje, jasno pa
je, da razlike so in tudi morajo biti ter da se v slovenski družbi tudi vedno bolj
povečujejo – po zahodnem vzoru pač. Sicer pa slovenska statistika pravi,
da približno dve tretjini zaposlenih v Sloveniji mesečno zasluži neto manj
kot je trenutna povprečna slovenska neto plača (pribl. 130.000 SIT). Statistika
seveda ne zajema honorarnega dela in dela na črno, nekaj pa le pove.
O sebi lahko rečem le, da delam na res dinamičnem, odgovornem in dobro
plačanem delovnem mestu in se glede denarja res ne morem pritoževati.
O številkah bi rekel le, da je moja trenutna mesečna neto plača nekoliko višja
od petkratnika povprečne slovenske plače.
jest imam višjo šolsko izobrazbo, obvladam dva tuja jezika aktivno in enega pasivno……delam kot poslovna tajnica in v prejšnji firmi sem dobila z vsemi dodatki 85000 SIT, v tej pa dobim 150.000 SIT (brez dodatkov 130.000) in zame je ta plača bogovska.
Če bi imela recimo 20000 SIt več bi se počutila kot bog, tako da sem več kot zadovoljna. Ko bi se vsaj razmere v službi malo uredili! Drugače pa slišim takole malo okoli, koliko druge punce zaslužijo, na primer srečam bivšo sošolko, ki je komaj lezla skozi letnik, trikrat delala maturo pa ne zna niti enega jezika, pa dobi 170.000 SIT, me pa kar strese! Pravičnosti ni na tem svetu.
moj nasvet: nikoli se ne brigajte, koliko tvoji sodelavci zaslužijo, saj kar ne veš ne boli! Jaz sem naključno izvedela, da moja sodelavka, ki ima manj odgovorno delo, zasluži 40 čukov več od mene, takrat pa mi je vse dol padlo. (ona pač od rpej pozna šefa….)samo še vedno sem zadovoljna s svojo plačo. Vem pa, da bi lahko dobila več.
Pa zakaj to vem? Ker nekdo, ki dela v našem skladišču zasluži ravno toliko kot jaz……….pa nima niti srednje šole. Toda kot pravim sem zadovoljna. ta denar mi zadošča za pokrivanje dveh kreditov in življenje z mislimi na akcije v ;ercatorju, Tušu,Živilih, in oblačenju na Madžarskem.me pa zanimajo plače drugih……
Služba v kateri sem trenutno je moja prva redna po končanem študiju. Ko sem izvedela, da bom imela 160.000,00 sit neto mesečne plače me je od veselja skoraj kap. Še vedno menim, da imam zelo dobro plačo, kljub temu, da imam univerzitetno izobrazbo in poznam kar nekaj ljudi s srednješolsko izobrazbo, pa imajo vsaj toliko če ne še več plače. Imajo pa tudi več delovne dobe. Zavedam pa se tudi, da marsikdo, ki gara dosti bolj kot jaz in ima tam okoli 80.000,00 sit plače.
Je pa še ena stvar – sem pač ženska – roko na srce, me si zelo težko izborimo kakšne visokoleteče managarske plače. Moj bivši sošolec s faksa opravlja popolnoma isto delo oz. ima isto delovno mesto kot jaz, s tem da je pet let starejši od mene in dela v tuji firmi, jaz pa domači in ima točno 100% višjo plačo kot jaz, z vsemi možnimi dodatki kot so avto, telefon, gsm,….
Verjetno bom tudi jaz, ko bom menjala službo čez kakih 5 let zahtevala plače vsaj 250.000,00 tisoč, pač odvisno od stopnje rasti. Pa tudi če je ne bom dobila toliko vem, da bom imela kljub temu vsega dovolj. Denar mi ne pomeni toliko, da bi samo zaradi tega menjala službo. So mi pač pomembne tudi ostale stvari. Npr., da ko pridem domov, lahko službo popolnoma odklopim in se posvetim družini ter stvarem s katerimi se rada ukvarjam.
Lep dan in pridno služenje dinarčkov,
Tina
Plača je odvisna od odgovornosti, izkušenj in izobrazbe. Glede na to, da imam odgovorno delo in visoko izobrazbo (ravnokar pišem mag. delo), ter govorim 2 jezika, mislim, da zaslužim slabo, saj moja plača (brez malice) povprečno nanese okoli 185.000. Partner zasluži z visoko izobrazbo okoli 300.000 in je zadovolen. Tudi jaz bi bila – je pa res, da smo ženske v povprečju slabše plačane.
Špela
Moj se ravno zaradi tega odpravlja jeseni v Anglijo. S željo po večjem zaslužku. Tuakj je plačan za programiranje v Javi 1400 na uro, gor pa je urna postavka za take profile 80 funtov, recimo za začetnike 50 funtov, kar znese 18.000 SIT na uro. Zdaj pa lhko zračunate, koliko to znese na mesec. Baje, da za živlejnje gor porabiš okol 1500-2000 funtov, še vedno pa ti veliko ostane. Ob tem bi pa povabila, da spregovorijo tudi tisti, ki z delom v tujini že imajo izkušnje. NAj malo povedo, če je res vse tako rožnato.
Ž
Se popolnoma strinjam z vsem povedanim; da smo ljudje različni, da imamo različna hotenja in možnosti, prav tako pa tudi zmožnosti. Se pa ne strinjam in se nikoli ne bom s tem, da plače tzv. managerjev letijo v nebo, 70 ali 80% ljudi, ki delajo, pa še nikoli ni videlo niti 80.000 SIT neto OD, kaj šele povprečno plačo. Pa ne me razumeti, kot da se zavzemam za kako uravnilovko ali novo revolucijo; če si nekdo prisluži magari milijon DEM na mesec, pa naj bo na črno ali na belo, nimam nič proti. Sem pa proti temu, da nek manager v podjetju, ki pluje globoko pod vodo, dobi mnogokratnik povprečne slovenske plače, njegovi delavci pa po par mesecev nič. In ko podjetje dokončno potone se g. manager z vso svojo odgovornostjo presede v drug fotelj, pufe pokrijemo pa vsi. Odgovornost dragi moji je, da greš za grehe v zapor ali pa vrneš denarce, ne pa da dobiš še bolje plačano mesto.Najmanj pa verjamem naši “liberalistični” statistiki, ki pomika BDP navzgor kot v Švici, standard pa…
P
Z delom v tujini ali vsaj takim, ki je s tujino tako ali drugače povezano,
imam večletne izkušnje, zato se ponovno oglašam.
Naj takoj dodam, da sem prebral Gabrielovo pisanje in se z njegovim
razmišljanjem strinjam – res ne gre, da imajo vodilni v podjetjih, ki se
potapljajo, tako visoke plače, če so pa v bistvu ravno oni tisti, ki so
sprejemali odločitve, ki so v glavnem podjetja pripeljala v tak položaj.
V svetu večinoma ni tako in so vodilni prvi odgovorni in večkrat tudi prvi
na cesti, če zavozijo podjetja.
O osebnih izkušnjah iz tujine pa tole: za sabo imam dve leti specializacije
v Nemčiji, kjer sem dobival mesečno 3500 DEM neobdavčene štipendije,
ne plače. Delo je bilo zanimivo, izkušnja potrditi se v tujem kolektivu velik
izziv. Nikakor in nikoli mi ne bo žal. Vendarle, delo v tujini ima tudi drugo
plat, predvsem, da ti nekateri bolj drugi manj dajo vedeti, da si in boš zanje
pač tujec, da težje vzdržuješ stike z domom, da je težko z razdalje iskati
novo službo v Sloveniji, da tvegaš izgubo kakega prijatelja, pa seveda tudi
partnerja, če ni s tabo. To mora vsak, ki se za to odloči, vzeti v zakup.
Trenutno je moje delo vezano na dežele Severne Evrope in manj na Slovenijo,
nisem pa kak menedžer v kakem slovenskem podjetju. Osebne izkušnje so
podobne tistim, ki sem jih že opisal, morda s to razliko, da sem imel pluse
in minuse takega življenja že ob odločitvi popolnoma jasno pred sabo.
Če lahko kdo te izkušnje še dopolni, bom prav vesel.
Jaz sem na studentovskih dohodkih in sploh nimam pojma, koliko zasluzim. Delam veliko, vendar odklanjam dela, kjer izracunam, da so premalo placana na uro. Ceprav jaz sem bolj placana na znak, ki ga postavim v svoje pisanje. Pod dva tolarja na znak ne delam, razen, ce ne gre za prostovoljno delo, kar je spet dvorezen mec – kot prostovoljec pac ne mores potem veliko studirati. Nenehno skusam najti ravnovesje med svojo kreativnostjo, studijem in izplacili, ki tudi niso vsa redna. Tako ob novo ponujenem delu pac postavim svoje pogoje: 1. vec kot 2 tolarja na znak, 2. redna izplacila. Jezi me, ker se tega slednjega ne drzijo vsi, obljub pa so polni. Tako so moji dohodki neredni, redno pa moram placati najemnino in stroske stanovanja, kjer nas studente (in se koga) pac odirajo, na sreco te stroske priblizno pokrije moja stipendija… Menim, da zasluzim DOVOLJ. Obeta se mi sicer visja placa, ko bom dostudirala, toda zdaj sem srecna in zadovoljna. Ce si cesa zelim, malo varcujem … In pazim, da si ne zelim prevec. Avta si ne morem privosciti, pa nic zato. So nama s fantom starsi podarili neko staro kripo. Dokler se jo da se popravljati, je to tudi dovolj dobro.
Edi, ne zameri, ampak, ce me po mojem odgovoru se tolazis, si me razumel narobe za 180 stopinj. Ravno to sem zelela povedati -da imam malo, ampak DOVOLJ, da sem srecna! 🙂
Se pa vedno pojavijo kaksni nepredvideni stroski, ki taksno sibko financno varnost se malo omajejo – ce peljete svojo ljubljenko muco k veterinarju ali pa, ce si omislite ne-studentovski kavc ali pa ce vam crkne stedilnik. Vse to se mi je zgodilo v nekaj dneh, ampak se bom osredotocila na izterjatve tistih, ki mi dolgujejo, pa bo! 🙂
Po moje je dobra plača tista, ki vam omogoča dostojno preživetje (saj veste- streho nad glavo pa hrano in podobno), zaradi katere pa se ne odpovedujete najdragocenejšim stvarem, kot so smeh, prijatelji,notranji mir in predvsem ČAS, ki ga namenjate tistim, ki jih imate radi.Kaj bo nekomu, ki dela po 12 in več ur na dan denar? Saj ga nima časa zapraviti!!!Vse je stvar prioritet- kaj vam največ pomeni…
lp
Ž
Ne morem drugače, moram se oglasiti. Če bi to kar ste vi rekli držalo, potem bi bili vsi zadovoljni z minimalno slovensko plačo. Saj ta naj bi zagotovila še dostojno življenje. Vendar nisem prepričan, če bi bili niti vi, dragi pisci v tem forumu, kaj šele tzv. managerji z večkratniki povprečja zadovoljni z 72.000 sit na mesec. Če torej plača mora zagotoviti hrano in streho nad glavo in država tolerira da ima nekdo 30 krat več od minimuma, to pomeni da nimamo vsi enako velikih želodcev in da imajo nekateri večje glave, pa rabijo večjo streho.
P
Prav je, da so plače zelo različne, da tisti, ki naredijo več in so na bolj odgovornih mestih dobijo veliko več od onih drugih.
Ni pa prav:
– da država ni sposobna zagotoviti enega dostojnega socialnega minimuma
– da se toliko krade v okviru privatizacije
– da je politika tako gnila, da se denar organizirano odliva v privatne žepe in da se na nivoju države neracionalno zapravlja
Ni kaj, res imate nekateri dobre plače. Jaz pa sem s svojo 120.000 sit kar zadovoljna. Še posebej, ker imam narejeno srednjo šolo in sem zato lahko zelo vesela, da službo sploh imam.
Sicer sem s to plačo poskusila tudi že kaj prihranit, pa mi nikakor ne uspe. Poznam pa nekoga, ki ima 100.000 sit plače in vsak mesec prihrani 40.000 sit, tako da si vsako leto privošči super počitnice.
Sem rekla, da bom tudi jaz poskusila kaj prihranit, pa se potem spomnim, da je vsako leto toliko rojstnih dnevov in Novo leto ter raznih drugih praznovanj, da je to skoraj nemogoče.
Ima kdo kakšno idejo? To je morda že za novo temo.
Rojstni dnevi in druga darila so tudi pri nas velik finančni izdatek. Je pa to nekaj, kar ti hkrati tudi popestri družabno življenje, te obogati, razveseljuje tebe in ljudi, ki jih imaš rad. Vse to pa je vredno. O prihrankih pa se bomo najbrž težko pogovarjali, saj sem po pogovorih s prijatelji ugotovila, da če že, potem kvečjemu vlagamo, obnavljamo, ustvarjamo, medtem, ko prihrankov praktično nimamo. Vsega se pač ne da – bomo šparali, ko bomo osnovne stvari imeli urejene (bivalne prostore, …). Mislim, da so v kasnejšem delovnem obdobju tudi plače boljše, kot pa na začetku kariere.
Špela
Tudi jaz skusam pri svoji vec ali manj studentovski revscini 🙂 kaj dajati na stran, vsaj kaksnih 10000 na mesec, pa potem to privarcevano vedno kam ponikne. Sedaj je bolezen (pa niti ni bilo kaj resnega) moje macje miljenke hlastno pogoltnila 37.000 sit. Se sploh ne upam povedati drugim… ampak kaj bi pa naj? Ce je pa tako mila in prijazna in se imamo radi! Potem je storil smrt se stedilnik, pa racunalniku se je nekaj pokvarilo, pa so moji prihranki prav pateticni! 🙂