Dober članek – rabim pomoč – prevod
Živjo,
Našel sem en odličen članek o Borderline, ki ga najdete tukaj:
je kje kaka dobra duša, ki bi ga prevedla, da ga lahko objavimo tu in na spletni strani???
Lp
Ja, krasna spletna stran je to. Jaz sem si skoraj vse tekste sprintala, tako da imam celo knjižico. Spodaj pripenjam en prevod, ki sem ga naredila že kar nekaj časa nazaj. Zdaj se mi niti ne zdi več kaj posebnega in ne vem, zakaj sem takrat izbrala ravno tega. Ampak da ne bo šlo moje delo v nič, ga pošiljam, v upanju, da bo komu zanimiv za prebrati 🙂
SOL NA RANO
Kako naprej po razhodu z MOM osebo
Shari Schreiber, M.A.
http://www.GettinBetter.com
Na tej točki si morda še ližeš rane po zaključku razmerja z MOM osebo ali pa si morda nekako premagala svoje hrepenenje po MOM osebi. Če to drži, vendar pa kljub temu še vedno čutiš bolečino in obsedenost, je zelo verjetno, da si očitaš, da si ostala z njim predolgo – ali pa da si se sploh zapletla z njim. To početje je neproduktivno in se ga da ustaviti z učinkovitimi novimi orodji.
Resnica je ta, da ti je bilo laže sprejemati zlorabo s strani MOM osebe, kot pa se soočati s svojo lastno zlorabo sebe, ker takrat, ko bičaš sama sebe, se ne moreš ubraniti pred napadalcem. Dejansko daješ sol na odprte rane, ki se še celijo. Ali je to smiselno?!
Prevzemanje ‘odgovornosti’ za svoj položaj je smiselno samo, ko gledaš nazaj, in sicer zato, da se učiš iz svojih napak in jih več ne ponoviš. Nikakor pa ni koristno takrat, ko se skušaš spet postaviti na noge po kakršnikoli travmi. Takrat ti to onemogoča, da bi zares bila s svojimi čustvi in občutki, jih spoštovala in presegla. Pravzaprav se tvoji ubogi možgani ujamejo v igro na obeh straneh mreže, kar ne deluje v tenisu – v ljubezni pa tudi ne. Tega smešnega obnašanja si se naučila v otroštvu ali pozneje – vendar ti zdaj gotovo ne koristi. V bistvu kaže na zlitje, kar ni zdravo.
Najtežji del tega, da si se zapletla z MOM osebo je v občutku toksičnega sramu, ki ti potem ostane. MOM osebe imajo grozljivo sposobnost, da te pripravijo do tega, da se jim odpreš, si ranljiva in jim zaupaš. V začetku se z njimi ponavadi počutiš precej varno – morda zato, ker so tako odprti do tebe, kajti nimajo meja. Misliš si: »Ej, če mi toliko pove o sebi, je morda v redu, če tudi jaz povem veliko o sebi.« Iskrena oseba naravno vzbudi naše zaupanje – toda MOM oseba zna iskrenost zaigrati, pozneje pa te zavrže brez obžalovanja ali slabe vesti.
V tem odnosu si krmarila skozi izjemno dobre in obupno slabe čase. Ko je bila MOM oseba do tebe ljubeča, si začela verjeti, da si vredna ljubezni. Ko pa te je partner poteptal, obtoževal ali sramotil, ker si (po njegovem mnenju) ravnala nepravilno, si se počutila nezaželeno, osramočeno in ničvredno. Skratka, temu človeku si dovolila, da je upravljal s tvojim zadovoljstvom in bolečino – toda dati tolikšno moč nekomu drugemu ni samo neumno, pač pa tudi nevarno.
Žalostna resnica je, da si bila verjetno celo življenje mnogo pretrda sama do sebe – in zaradi tega si bila sploh dovzetna za MOM osebo. Tvoji problemi s samospoštovanjem in samopodobo niso nastali v tem razmerju – privzgojeni so ti bili že od zelo zgodnjega otroštva. Nujno je, da to popraviš, kajti sicer je zelo verjetno, da boš to bolečo izkušnjo ponavljala znova in znova, ne glede na to, kako dobro se boš poučila o mejni osebnostni motnji. Ali pa si ne boš nikoli več upala iti v nobeno razmerje – kar pa je zares tragično.
Zdravljenje ne pomeni samo tega, da se naučiš ustaviti neskončne negativne samogovore v svoji glavi, ki so te oblikovali v obsesivno perfekcionistko. Gre tudi za to, da začneš razmišljati o tem, kdo zares si (oz. kdo nisi) in da začneš spoštovati sebe in si biti všeč, tako da boš lahko v prihodnosti dvignila zaporo, s katero se ščitiš pred ljubezenskimi razmerji. Navsezadnje, čim bolje se boš počutila glede sebe, bolj pazljiva in premišljena boš glede druge osebe, s katero se boš morda želela povezati. Pomisli na ta način: ko nimaš veliko denarja, voziš star avto in si vesela, da sploh deluje in te pripelje do cilja. Ko pa postaneš bolj uspešna, si začneš želeti boljši avto, ker veš, da si si ga zaslužila in da si ga vredna.
Morda se ti zdaj zdi, kot da govorim v tujem jeziku, posebej če se trenutno utapljaš v alkoholu ali drogah, če si deloholična ali fanatično telovadiš itd. Celo svoje življenje si se trudila ubežati tem težkim čustvom in iznašla si zelo domiselne načine za to: temu rečemo zasvojenost. Je pa žal tako, da so ti negativni zapisi, ki se vrtijo v tvoji glavi in s katerimi sama sebe bičaš, najglasnejši in najbolj uničevalni v tvojem ‘mirnem, tihem času.’
Ljudje, ki se zaljubijo v MOM osebe, imajo ponavadi v sebi obsesivno željo po reševanju, s čimer utemeljujejo svojo vrednost. Obsesivno dajanje jim pomaga, da se počutijo bolj vredne ljubezni – imajo pa težave s sprejemanjem.
Take osebe se kar naprej ženejo – kljub občutkom utrujenosti, bolezni, poškodbam itd. Če je tvoj občutek identitete odvisen od tega, kako dobro skrbiš za ljudi okoli sebe, ali je sploh mogoče, da bi se ustavila in prepoznala svoje osebne občutke in potrebe? Za »dajalce« je značilno, da ne razlikujejo med občutki in mislimi. Ti ljudje so navajeni iti skozi življenje z razmišljanjem, ne z občutenjem. Instinkte in intuicijo zavržejo, skupaj z drugimi pomembnimi občutenji, ki nam služijo kot vgrajeni sistem za preživetje. Brez tega sistema se lahko zgodi, da divje streljamo v prazno in da vstopamo v nezadovoljujoča razmerja, da bi zbežali pred grozno praznino, ki je hujša od večine drugih bolečin. Dajalci so zasvojeni z odnosi, ki so nezdravi (codependent – soodvisni).
Odvisni ljudje so pretirano trdi do sebe zaradi prezira do sebe, ki so se ga naučili v otroštvu zaradi zlorabe in/ali zanemarjanja. Morda so zapustili dom, da bi zbežali pred sramotenjem in kritiko – vendar pa še naprej tepejo sami sebe zaradi domnevne nepopolnosti. Če se prepoznaš v tem opisu, je absolutno nujno, da to spremeniš.
MOM oseba je fantastična pri tem, da te odvrača od vseh teh misli in od občutkov, ki te misli spremljajo – kajti z MOM osebami ni nobenega miru. Ta človek te tako popolnoma zaposli, da ni čisto nobene priložnosti, da bi se lahko povezala sama s sabo. Tudi če pride do tega, si miselno obsedena z MOM osebo – in tvoj um se sesuje sam vase. Zelo verjetno se ti to dogaja prav zdaj in nagrada za vse to pretirano analiziranje je v tem, da ne čutiš. Ali znaš videti razliko med čutenjem in mislimi?
Tisti del tebe, ki je razumen in do neke mere zdrav, ve, da ni nihče vreden tega, da se zanj ubijaš. Če bi bila tvoja najboljša prijateljica v takšni situaciji in bi ti povedala o travmi, ki jo vleče s sabo, bi jo gotovo skušala spametovati, da se potegne ven. Nedvomno bi to lahko naredila tudi ti, če ne bi bilo vse to povezano s tvojimi bitkami iz otroštva.
Globoka, mučna čustva, do katerih prihaja med in po zvezi z MOM osebo so povezana z bolečino iz otroštva – in zdaj imaš priložnost, da to popraviš. Ne gre samo za proces, ki ti bo dal nove uvide, pač pa za proces, ki ti prinaša rast in bo spremenil tvoje življenje. Bolje se boš spoznala – še bolj pomembno pa je to, da boš končno prišla do občutka notranjega miru in zadovoljstva, kar si si želela celo življenje. To je tisto, česar ti nihče ne more vzeti.
Draga Anuk!
Hvala ti za tvoren prispevek in objavljen prevod. Tudi članek, ki si ga pred časom prevedla in dala na forum: “ZAKAJ FOKUSIRANJE NA NARCISA ZAVIRA NAŠE ZDRAVLJENJE”, se močno dopolnjujeta. Res, iskrena ti hvala za oba in za vse ostale tvoje prisevke. Oba prispevka sta mi odločilno pomagala in mi potrdila, da sem na pravi poti. Na koncu, ko sem po dolgotrajnem premlevanju, ananliziranju, hudi samokritiki in obdana z nezdravo krivdo, končno le ugotovila:”TO JE TISTO, ČESAR TI NIHČE NE MORE VZETI”, je zame postalo veliko olajšanje. S tem, ko s seboj vlečemo nezdrave vzorce iz otroštva, smo si sami sebi lahko največji rablji in kritiki. Dokler je to v nas, se ne zmoremo premakniti naprej. Edino delo na sebi nam lahko pomaga. Ko ugotovimo, da so nam MOM dragoceni učitelji in da brez mukotrpnih odnosov z njimi, ne bi nikoli postali to kar smo, je rešitev že blizu. Zelo dolga je pot do tega spoznanja. Življenje od nas dejansko hoče več. Vendar splača se vstrajati. Hvala za ta forum in vsem vse dobro. LP Odmev