Ej, Maxi, tole je pa res hecno – tudi nam manjka še dober mesec do dveh let – in danes se peljeva z avtom in mali zadaj nekaj čeblja. Pa se mi zdi, da je rekel semafor. In ga vprašam: No, kakšna je barva na semaforju? In mulček malo pomisli in izstreli: Rdeča. Mami ustavla avto. Eh:-))

Ja, Maxi, se strinjam s tabo, da se tele dveletnike da naučiti skoraj vse. No, naš bo dve šele konec marca. Šteje: ena, dve, pet. Če ga vprašaš, koliko ima prstkov reče pet in včasih kar tako, ko je veliko stvari, reče da jih je pet.

Se mi zdi pa res fascinantno, da pozna vse barve (od bele, rdeče, rumene, modre … do vse neosnovnih sive, roza, vijolične). Ne vem, če ne bo slikar (ha, ha) – jaz še ene živali ne znam narisat.
Semafor je pa tudi pri nas poglavje zase (priznam, da je naučen – ha, ha). Mami reče: “Rdeča pomeni …”, malček odgovori: “Stoj!”
“Rumena pomeni …”, “Pipavi (pomeni: pripravi se)
“Zelena pomeni …” “Pejdi” včasih pa Pojdi!

In tudi, ko čakava pred semforjem, vse to govori.

Čao, Jasna

Marca bo dve leti, štejemo en, da, ti, ura je pa pri nas pet-sest. Tudi barv ne pozna, zna pa narisati obraz – krog za glavo, pa cus (oči) in uta. Pri straneh nariše ušesa in pravi, da je narisala žepe!!!!!
A je še kdo tako “usekan” na žepe? Brez žepov nikamor…
Katere pesmice znate? Naša na tem področju ni nadarjena, jaz pa imam tako rada razne deklamacije. Se mi pa zdi, da so mi vse ušle iz glave.

Meni se pa to zdi super. Res.