Do kdaj!
Pozdravljeni!
Sem ponosna mamica 14. mesečnega sina, ki ga še vedno dojim. Mleka imam še vedno veliko, dojima se pa zjutraj in zvečer. Svakinja je dojila hčerko do dveh let in je imela pri odstavljenju veliko problemov, ker jo je ta mala kar neprej izsiljevala, se jokala cele noči, ker je hotela “zizo”. Zato mi je svetovala naj sina počasi odstavim, dokler še ni na tej točki, da bi sam zahteval dojenje kadar bi se spomnil. Ker imam še vedno zelo veliko mleka se mi zdi škoda, da bi mu ga vzela. Kaj mislite Vi?
Lep dan in hvala za odgovor! Tanja
Draga Tanja,
nikar ne primerjajte svojega otroka že vnaprej z otrokom vaše svakinje. Prepričana sem, da nimate popolnoma enakih pogledov in načinov na vzgojo, obnašanje, dojenje, itd… zato ni nujno, da bo pri vašem otroku tudi tako kot je bilo pri njej.
Vsak doječi par ima pravico, da se odloči, kdaj je pravi čas za odstavljanje. Prav je, da se ob tem upoštevajo želje in potrebe obeh. V idealnih okoliščinah naj bi dojenje prenehalo takrat, ko otrok sam prerase potrebo po dojenju in se sam odstavi. Ker pa ne živimo idealno, naj bo odstavljanje speljano počasi in z ljubeznijo.
Mednarodna zveza za dojenje (LLLI) ne postavlja nobenih pravil oziroma mejnikov, do kdaj naj bi dojili, temveč svetujemo, da se mati sama odloča o tem, kdaj bo otroka odstavila glede na njeno osebno in družinsko situacijo. WHO in Unicef ter Ameriška pediatrična akademija priporočajo dojenje NAJMANJ dve leti in nato tako dolgo, dokler obema to ustreza. To priporočilo velaj za vse otroke na svetu.
Vsekakor odstavitev otroka od prsi ni dogodek, ki se zgodi čez noč (vsaj naj ne bi bil!), temveč je to proces, ki traja lahko od nekaj tednov, mesecev ali celo let. Odstavljanje se dejanjsko začne že z uvajanjem prve goste hrane, kar naj bi bilo približno okrog 6. meseca starosti, saj se zaradi obrokov goste hrane postopoma začne zmanjševati število in dolžina podojev. Vendar pa to ne pomeni, da je to že čas, da prenehamo dojiti.
Drugi razlog, zaradi katerega ni smiselno prehitro stopnjevati odstavljanja je dejstvo, da dojenje ni zgolj prehranjevanje, temveč ima tudi pomembno imunološko (zaščitno) funkcijo, ki s starostjo otroka ne izgublja na vrednosti – dokler je otrok dojen, ga protitelesa v materinem mleku ščitijo pred okužbami in/ali omilijo potek morebitnih bolezni.
In tretji razlog je dejstvo, da dojenje predstavlja otroku tudi zadovoljevanje njegovih čustvenih potreb (po ljubezni, telesnem stiku, varnosti, sprejetosti, ugodju,…). Dojenje ni samo hranjenje, vaš otrok se želi dojiti tudi iz drugih razlogov. V takem primeru je zelo pomembna vloga obeh staršev, ki morata nuditi otroku dovolj pozitivne pozornosti, veliko topline in ljubezni. V procesu odstavljanja ima pomembno vlogo tudi otrokov oče ali kateri drugi družinski član, ki je lahko pri tem v veliko pomoč (uspavanje, nočno vstajanje, sprehodi, igra,…).
“Dolgo” dojenje (2 – 4 leta) je nekaj povsem normalnega v večini svetovnih kultur že od samega začetka človeštva dalje (ponekod je še danes povprečje trajanja dojenja 4 leta). Šele v zadnjih 100 letih je postalo dolgo dojenje v t.i. razvitem svetu nesprejemljivo. Razlog je v spremenjenem načinu življenja. Toda otrokove potrebe se skozi stoletja niso toliko spremenile, spremenil se je naš odnos do materinstva. Ugotovljeno je, da se dolgo dojeni otroci (preko 2 let ali več) počutijo bolj varne in imajo manjše težave z odnosi do drugih ljudi, so bolj tolerantni, samozavestni in neodvisni in ne obratno, kot trdijo nekateri psihologi. Proces dojenja naj se zaključi takrat, ko to obema (materi in otroku) ustreza. Otrok prej ali slej preraste potrebo po dojenju in se sam odstavi. Lahko pa glede na svoje želje in potrebe da pobudo za odstavitev tudi mati, vendar naj poteka odstavitev postopoma in z ljubeznijo, da jo otrok lažje sprejme.
Včasih ljudi podaljšano dojenje skrbi, ker menijo, da negativno vpliva na materino zdravje in otrokovo psiho. Zaradi nerazumevanja okolice, se matere velikokrat sprašujejo: Ali je podaljšano dojenje za otroka škodljivo? Ali je z mano res kaj narobe, da rada dojim starejšega otroka? Ali moj otrok res ne bo samostojen (še posebej če je deček), če ga ne bom dovolj zgodaj odstavila? Jasen odgovor na vsa tri vprašanja je NE. Tisočletja so matere dojile otroke krepko čez eno leto starosti in marsikje po svetu je še vedno tako. Otrokove želje in potrebe tekom stoletij se niso spremenile, spremenila se je le naša družba in naši pogledi na dojenje in vlogo dojk. Dojke so postale seksualni simbol, je njihova prava, osnovna funkcija (dojenje) kar potisnjena v ozadje. Z odtujitvijo ljudi od narave in drug drugega je postala sprejemljiva, nekateri zdravniki in psihologi jo celo priporočajo, navezanost dojenčkov in otrok na nadomestne predmete, kot so odejice, medvedki, punčke, stekleničke in dude, medtem ko navezanost na mater ali materine prsi vzbuja v ljudeh pomisleke ali celo odpor. Materino mleko s časom ne izgubi kvalitete, še vedno je bogato s prehrambenimi snovmi, vitamini in minerali in še vedno je najbolj zdrava, idealna in najboljša hrana, ki se je ne more nadomestiti z ničemer drugim. Na področju čustvenega razvoja je dojenje prav tako izrednega pomena tudi za večjega otroka, saj mu dojenje nudi bližino in je njegova varnostna mreža, kadar življenje postane pretežko. Ob velikih razvojnih prelomnicah matere opažajo, da se otroci pogosteje vračajo k prsim. Mnogokrat ljudje namigujejo, da podaljšano dojenje lahko škodi po psihološki plati. Še posebej je to poudarjano, če je otrok deček. Raziskave so pokazale in potrdile, da podaljšano dojenje nima prav nobenega vpliva na otrokovo sprejemanje seksualnosti. Nobenih povezav ni bilo opaziti, saj bi drugače bilo človeštvo v velikih škripcih, saj so vsa stara ljudstva tako dečke kot deklice dojila globoko v otroštvo.
Sama sem dojila drugo hčerko 26 mesecev, pa ni nikoli “izsiljevala”. Naš najmaljši ima 21 mesecev in včasih res “izsiljuje” dojenje ampak VEDNO samo takrat, ko želi mojo pozornost, ne pa samo dojenje. Če mu ponudim nadomestilo ali se mu posvetim, dojenje ni potrebno.
Moj sin je star mesecev in še vedno ga 3 x na dan dojim. Meni se zdi to kot nekakšna vez med nama, oba naju sprošča.. Bodi srečna, da to lahko deliš z otrokom, veliko mamic si to želi, vendar se želje vsem ne uresničijo.. Bo že prišel čas, ko se bo odločil, da je dosti.. do takrat se bova pa še malo cartala!