Dilema pri izbiri psa
Živjo,
pišem ker se odločam med dvema pasmima psov, in sicer med salukijem in basenjijem. Živim v stanovanju, z manjšim ograjenim vrtom.
Psa bi vozila tudi v ograjen prostor, ki je 15 min vožnje stran in je zelo velik. Na sprehode bi ga vodila od 1-2 uri na dan, med vikendi bi morda šla na kakšen daljši sprehod ali pa na izlet. S psom bi tudi rada sodelovala v kakšnem pasjem športu kot je agility, še bolj pa me zanima bikejoring (pes vleče kolo).
Ne vem pa če imam zadosti izkušenj za vzgojo. Imeli smo 4 pse, enega sem tudi vodila v pasjo šolo, ali je to dovolj ali bi bilo bolje si izbrat kakšno lažjo pasmo? Zelo bom hvaležna za vaše odgovor.
Ker tudi pasji lastniki dajemo vzgled, dajma najprej malo popraviti: Reče se med dvema pasmAma 😉 Glede na to, da je sicer tvoj post zelo lepo (in pravilno) napisan.
Sicer pa ogromna pohvala za tako skrbno odločanje in odgovorno pripravo, še pred nakupom. Če samo dananšnje odogvore na tem forumu ovrednotim, si ena od dveh, kjer bom mirno spala, pa če si nabaviš rotveilerja.
Zdaj pa resno med pasmami oz. za odločitev neke pasme. Vidim, da si si že naredila plan, da veš, zakaj boš imela psa in kaj pes pomeni. Žal veliko ljudi se ne zaveda, da je pes v prvi vrsti obveza in skrb. Ter da so psi oporutnisti -namreč “hvaležnost”, “ljubezni” in podobnega psi ne občutijo niti ne kažejo, kot to zmotno veliko ljudi misli. To pišem predvsem zato, ker so potem lastniki razočarani, pes pa zmeden, ker lastniki pričakujejo nekaj, česar pes pač ne zmore. Seveda pa če upoštevamo, da je pes oportunist in da je potrebno z njim delati po fair-playu, dobimo nazaj, kar nam predstavlja pasjo “hvaležnost” in “ljubezen”.
Najprej glede vrta: vrt sam po sebi je sicer lahko super pripomoček za iztrebljanje in prostor za nas, ko se s psom igramo na prostem (frizbi, žoga, lovljenje). Namreč zmotno je mišljenje, da je za psa vrt super. Nikakor. V prvi vrsti je pes krdelna žival. To pomeni, da je najraje poleg drugega živega bitja – psa ali svojega človeka. Bolje je imeti 20 km garsonjero, pa preživeti kvalitetni čas s psom, kot pa imeti hišo z ogromnim vrtom, kjer je pes cele dneve sam. Itak psi v naši odsotnosti spijo, se igrajo, čistijo … vendar najbolj spijo. Poleg tega pa je vrt in puščanje psa na vrtu zelo slabo za psa – vsi taki psi razvijejo neželena vedenja, predvsem pa psihično nestabilnost. S tem dobimo psihično uničenega psa, kar je pri omenjenih pasmah zelo hitro.
Preden si pa sploh nabaviš psa, pa bi te opozorila na nekaj stvari, da jih še prej premisliš:
-navajanje na čistočo (polulano, smrdeče stanovanje)
-grizenje, trmavost pri vzogji
-nočno vstajanje, ne glede na dan ali uro (zadnji božič sem vstajala ob 4 zjutraj, pa imam zdrave pse – en dan sem šla na 9 urno vožnjo zaradi srečanja s sorodniki, pač rahlo nenaspana)
-3 leta doseldnosti in pubertete (psihično zelo naporno, kot bi imela otroka najstnika)
-bruhanje, veterina tudi sredi noči …
-nezmožnost pusščati psa v kateremkoli varstvu, ali za dopust, iskanje dopusta v spremstvu psov
-omejeno življenje in drug način življenja
-iskanje stanovanja, kejr so živali dovoljenje
-finance – odškodnine, varstvo (recimo dobiš psa z ločitveno tesnobo – takega ne moreš nikoli več pustiti samega in moraš vsako varstvo plačati – imam enega prav zdaj)
…
Torej, pripravi se tudi na ogromno negativnega, predvsem pa na ogromno dela vsaj prvih nekaj let. Recimo, jaz svetujem ljudem, da se že pred nakupom mladiča ali odraslega psa začnejo učiti o govorici telesa. Pa to ne samo tisto, če pes maha z repom je vesel … temveč o miritvenih signalih, o učenju (zakaj je pozitivna motivacija dobra in zakaj je ogromno lastnikov ne zna pravilno uporabljati).
Potem pa naprej o pasmah. Pasem za začetnike praktično ni. Še tiste, ki so, so ponavadi zaradi množičnosti in popualrnosti hitro izrojene (histerični maltežani – ker ljudje pač kupujejo nerodovniške iz puppy milov ali od šteparjev, ki so ugotovili ,da se rodovniških ne splača vzrejati). Odvisno je od tebe, koliko se o pasmi pozanimaš in si pripravljena se učiti. Zato se že zdaj poveži z vzreditelji želenih pasem. Obišči jih čimveč, skupine pasem imajo tudi skupne piknike in sprehode – poveži se in črpaj od njih informacije.
Jaz si želim pasmo coton de tulear – že vsaj 5 let. Pa je še nimam. Pa sem v kinologiji rojena, ne samo domača. Se pa kdaj tudi zgodi, da nekdo išče neko pasmo, pa po naključju najde drugo, ki mu je pisana na kožo – je tudi čisto v redu 🙂
Glede tvoje oskrbe: ograjen prostor je za odrasle pse, ki so vzgojeni (torej 2-3 leta tega ne boš mogla obiskovati). Saj za to pes potrebuje 100% izdelan odpoklic, hkrati pa moraš ti psa dobro poznati, da veš, kdaj provocira druge v boj. Za maldiče je preveč riskantno.
Prav tako razmisli o pasji šoli. Priporočam ti recimo šole: Bajka, ŠKD Celeia, KD Burja (ne vem od kod si). Odsvetujem recimo KD Velenje, deloma Alfakan (naj bi se pa popravil v zadnjem času), KD Naklo (upam da je pravo ime).
Pes mora na 4 sprehode na dan! Sicer mu boš uničila mehur. Vsaj 3 sprehodi so pri povprečnem psu dolgi 15-30 min. Imaš pa pasme, ko morata biti vsaj 2 sprehoda dolga 1-2 uri. Vsekakor mi je všeč, da bo enkrat na dan izhod 1-2 uri – takrat tudi utrjujemo ukaze in naš odnos s psom. Se je pa potrebno ukvarjati tudi notri. Imaš tudi pse, ki v deževnem vremenu nočejo niti na en daljši sprehod – imam enega takega “cucka” doma. Kadar hudo dežuje cel dan, gre on lepo 5 za 3 minute na travo, da opravi svoje, potem pa takoj notri (pa če bi jaz z veseljem šla še na daljši sprehod). Izleti so pa itak majka – tudi za majhne pse – namreč ljudje mislijo, da majhni psi ne zmorejo izleta, pa se hudo motijo. Seveda potem psi nimajo kondicije, kaj pa to za zdravje pomeni, bova pa enrkat drugič raje debatirale.
Ne vem, v kateri pasji šoli si bila, in več kot očitno je, da povsem odgovorna sama še nisi bila, zato je kar prav, da bodočega ljubljenčka tretiraš kot prvega psa in sebe začetnika. Bolje se je postaviti malo nižje, kot pa previsoko, potem pa trdo pristati na tleh.
Agility je vsekakor super zadeva, priporočma. Kot še marsikateri drug pasji šport. Za kolesarjenje pa moraš paziti, katero pasmo boš vzela, prav tako pa paziti, da boš psa pravilno in pravočasno navajala na to. Premlademu psu lahko uničiš sklepe in hrbet. Tam do 3 leta itak ne boš mogla tega izvajati, ampak samo počasi delati preko športaanja, da se psu mišice razvijejo za vleko kolesa. Zdaj ko se odločaš o pasmi, si preberi ogromno literature o posameznih pasjih športih, da boš vsaj malo že podučena o vsem tem.
Saluki je zelo prvinski pes, hitro tudi psihično nestabilen. Nikakor pes za zunaj. Zelo trmast in zelo samosvoj, zato potrebuje lastnika, ki ga zna premamiti za delo. Šolati ga je sicer ensotavno, hitro si zapomni in je užitek delat. Moraš pa res delati z njim po sistemu fairplaya. Nega je zelo zahtevna, sploh zdaj poelti (sončne opekline), težave z očmi …
Basenji je malo drugačen. Tam fair play ni tako hudo pomemben, ampak je pomembna sposobnost prepičati ga, da se mu nekaj splača. Pri tej pasmi moraš res vedeti, kaj pomeni oportunist in s tem delati ves čas. So še bolj samosvoji kot salukiji, saj bo dejansko delal po svojih prepričanjih (ne zaradi svojih muh kot saluki, ampak zaradi prepričanja in izkušenj), predvsem, če se mu splača. Prav tako pa tud on ni primeren za življenje zunaj.
Za začetnike pa nista nič hudega – poznam kar nekaj. Bolj pomembno je, da najdeš vzreditelja, da kupiš psa, kjer boš preverila rodovnike. Če ptorebuješ pomoč pri tem, se mi kar tukaj javi. Pričakuj pa, da boš primernega psa, če boš naredila domačo nalogo z rodovniki, morda čakal tudi kakšno leto.
