Dilema
Dalily, kako pa on komentira? Kakošne plane ima on? Kako je nameraval to predstaviti vam, če nebi ti našla dokazov?
Kakšna je bila sploh njegova reakcija?
Oba sta vključena in oba bosta morala reševati nastalo situacijo. On pa je dolžan tebi in otrokom pojasnilo in opravičilo, pa kesanje.
Seveda bo imel sedaj veliko več obveznosti, saj ima dve družini, vsako s svojimi potrebami in zahtevami. Zahtevajte svoje. Starša vajinih otrok sta še vedno. Kako bo pa z vajimim zakonom, bosta pa morala doreči.
Tako, na dveh stolih pač ne bo šlo.
Lp
Pozdravljeni ponovno!
Z možem sva imela dolge pogovore,resnično naporno je ko premlevaš za nazaj,ko se sprašuješ zakaj se je zgodilo kar se je.Mož je pripravljen z materjo njegove hčerke prekiniti vse odnose,vstraja pa pri tem da bo obiskoval svojega otroka in plačeval preživnino.
Vse sorte dvomov se mi poraja,kaj pa če nebi po igri slučaja našla fotoaparta,bi se še vedno z njo družil.Tu je tisto vprašanje,ki mi neda miru,je njegov odgovor samo pesek v oči in se bosta še naprej sestajala skrivno,izgovor pa bo obisk otroka.
Jaz zahtevam od njega naj prekine vse stike,tako z njo kot z otrokom,s čimer se on ne strinja.Nisem proti da nakazuje preživnino.Ne želim pa da njegova mala hči hodi v našo hišo,ker otroci o tem za zdaj še ne vedo nič in bi bil šok resnično prevelik.Vem da otrok ni kriv,pa vseeno moram misliti na svoje otroke.Se pa bojim ,da bo predlagal ločitev,kar mi je že nakazal,če nebom pristala na to da ima redne stike z otrokom in da njegovo hčer sprejmem kot njegovega otroka.Zadnje kar si želim je ,da bi bila ločenka,že zaradi najinih otrok.
Razmišljam o tem,da obiščem-obiščeva svetovalca,ker sama bova težko prišla do rešitve.Za ločitev pa jaz moči nimam,ne zdaj ko smo končno zaživeli tako kot smo si vedno želeli.
Iz tvojega “oklepanja” razumem celo tvojega moža, zakaj si je našel novo žensko in zakaj je tako vestno vse skrival.
Na silo ne boš obdržala zakona. Lahko na silo vzdržuješ “lepo družinsko idilo”, slepiš vse okoli sebe, moža izsiljuješ, da bo ostal, vendar s tem boš samo še poglobila njegovo ljubezen do izvenzakonske družine!
To kar ti je rekel, je čisto resnično pesek v oči, ker čez noč prekiniti vezo, z žensko, s katero imaš celo otroka…je težko, sploh ker ni prišlo do težav med njima, ampak med vama.
Če ne moreš sprejeti ločitve, boš morala sprejeti njegove pogoje.
Otrokom pa naj on razloži novo situacijo in ne ti, ker si preveč prizadeta ob tem. Otroke bo to manj prizadelo. Za njih je še vedno in bo za vedno-njihov oče!! karkoli že počne!
Gotovo pa za nadaljevanje (tudi za pametno ločitev) morata k svetovalcu!
Oglašam se ti predvsem zaradi teh tvojih navedb v povzetku. In če greva lepo po vrsti:
1. Bojiš se ločitve, morda še bolj priponke “ločenka”. Veš, s tem ni nič narobe, to ni sramotno. Ljudje se pač ločujejo zaradi vseh možnih vzrokov, morda je ta tak kot ga današnja družba kjub vsej svoji razgledanosti in sprejemanju odstopanj še vedno štejejo kot “hujšo obliko”.
2. Fabula “zaradi najinih otrok” ne vzdrži nobene niti teoretične, niti praktične resnice. Zaradi tega da iz tega vzroka ostaneta skupaj otroci ne bodo imeli nič več, prav nasprotno bo.
Dobrodošlo je seveda da razmišljaš o strokovni pomoči, predvsem bosta na to morala biti pripravljena oba. Ti si dejansko psihično potrta, morda je še večje breme na njem. Ima “dve” in ima še “plus otroka”. Prevare in kaj se je zgodilo ne odobravam, da sva si na jasnem in ga ne zagovarjam.
3. Ta otrok je njegova kri. In bo ostal. Otrok, tako rekoč brez očeta, ni nič kriv nastali situaciji, prej bo emocialno prikrajšan na ta račun. Pripravljenost tvojega moža da zanj plačuje preživnino in ga obiskuje je zanj pohvalno dejanje, torej ni neka baraba ki je “naredil nekaj in ušel”, kaže na to da kot človek ljub vsemu neke temelne norme ima.
Tukaj boš s tem, ko nasprotuješ temu da bo smel otroka še videvati, naredila največjo napako in ti zna že zaradi tega predlagati ločitev. V to sem prepričan popolnoma. Tega ti niti ne smeš zahtevati. Ja, lahko mu daš ultimat da z njo prekine, kaj več pa ne. In z njo ne bo nikoli prekinil ker bosta imela kot starša otroka vedno neko neko vez, pa čeprav si pred tem še kako skrivaš oči. Spreglej ! Vedi da z to žensko lahko prekine v tistem tebi motečem smislu, da pa si jutri lahko najde drugo, če le je tak. Vedi da bo tvoje vztrajanje ohranitve zakona pripeljalo tudi do tega da mu nikoli več ne boš stoprocentno zaupala, pa če imaš še take garancije. In spet sva na začetku, kajne ?
4. Na katero šolo bo ta otrok hodil, na to ti nimaš vliva niti pravice. S tem kažeš na svojo nizkost, maščevalnost.
5. Lahko ohranita zakon, seveda. To je druga varianta od prej napisanega, toda na tem bosta mogla delati oba. Precej vode bo preteklo do takrat ko bista vsaj deloma normalno zaživela. Miselnost pa se bo morala korenito spremeniti.
6. Praviš – sedaj, ko smo končno zaživeli… Ja, precej zakonom gre v franže po tem ko partnerja data skozi neke preizkušnje, recimo nekako prideta do stanovanja, sta ven iz finančnih kriz… Temu je tako in vedno bo. Žal, toda to je – ŽIVLJENJE.
Verjamem da je sedaj marsikatero tvoje dejanje in razmišljanje posledica prizadetosti, si kot ranjena žival. Ne zapletaj se v morebitna samoobtoževanja ali pomilovanja, vemo vsi da si v končni fazi sposobna živeti tudi sama z otrokoma, če bi bilo le treba. Ne bom napisal zaradi kakega vzroka, bi bilo že prečrno. Morda razmišljaš “meni se to ne more zgoditi”, toda vsi smo na tem. Se zgodi ko si najmanj misliš in pričakuješ, pa se pobereš in greš NAPREJ. Zaradi SEBE in ostalih ki jih LJUBIŠ in spoštuješ. Samo volja je potrebna !
Srečno !
Cec
Dalily,
morda bo slišati malce grobo, ampak tako je tudi življenje in situacija v kateri si se znašla. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo! Sprejmi to dejstvo čim prej, pa ti bo morda lažje. Ti bi rada imela moža in domačo situacijo tako, kot je bila pred tvojim odkritjem. Seveda bi najlažje pogrešala denar (preživnino), ki jo bo mož nakazoval za svojega otroka. Sprejeti otroka je pa velik problem. Zato sem ti že v svojem zgornjem postu napisala, da, če se ne moreš sprijazniti z resnico, je bolje, da se takoj ločita. Tega pa tudi nočeš, ker nočeš biti “ločenka” (kot, da je to kaj sramotnega??). Vendar se boš morala odločiti, eno ali drugo (to ti ponuja tudi mož), obojega očitno ne moreš imeti. Sama sem mnenja, da bi se mož izkazal kot brezvesten človek, če bi prekinil stik z deklico. Veš, denar ne more kupiti očetovske ljubezni in pozornosti, ki jo deklica vsekakor zasluži. Zakaj bi morala ona plačevati za “grehe” svojih staršev?
Seveda lahko poiščeta kako svetovalno službo, morda vama tam pomagajo videti problem še s kakega drugega vidika. Vendar dejstva, ki te najbolj bremeni, tudi oni ne bodo mogli spremeniti. TI si tista, ki se mora odločiti, kako naprej. Dobro pretehtaj obe možnosti, posledice ene ali druge odločitve in izberi tisto, ki bo najmanj boleča zate.
Stiskam pesti za vas!
Res si v bedno situaciji.
jaz z njim nebo hotela več bot, ker 3 leta je tri leta.
To, da hoče hčero obiskovat je jasno – kaj pa veš kako bo obiskoval še ljubico – jaz tega nebi mogla prenest, vi pa se morate sami odločit.
Bolj vas je strah bit ločena, kaj vam ni nelagodno v zlaganem zakonu?
Pozdravljeni!
Pred vami se je odprlo brezno groze in obupa. Vaš najglobji strah, se je uresničil. Sedaj veste resnico. Z njo bo težko živeti. KOt pravite, otroci ničesar ne vedo in vi ne želite, da mož ohranja stike s punčko. Oče mora nujno ohraniti stike z otrokom. Otrok ni kriv. Verjamem, da vam je zelo težko brati te vrstice, vendar ne moremo mimo dejstva, da ima vaš mož hčerko, ki ni vaša. Otrok je tukaj, na svetu, star tri leta in potrebuje očeta, ravno tako kot vajini otroci. Že tako bo prikrajšana za stike z njim, saj oče živi drugje, ima družino drugje. To je zanjo velika krivica. Je pa krivica tudi do vas in do vaših otrok, če jim ne poveste resnice. Vaši otroci imajo vso pravico vedeti, da imajo še sestro. Če bo to pri vas ostala tabu tema, o kateri vidva nikoli ne bosta spregovorila, če bosta vse pometla pod preprogo in pozabila na otroka, ki bo s tem zelo zavržen in zapuščen, prikrajšan za očeta, če vajini otroci (ne vem sicer koliko so stari) ne bodo ničesar vedeli, bodo ti vajini otroci nesli to v svet, kjer se bodo kar pojavili otroci, ki ne bodo iz zakona… Gospa, te stvari gredo zelo globoko. Tudi če ne poveste otrokom, bodo čutili. Otrok ve, da je oče nezvest. Morda ne zavestno, čuti pa, da se tam nekaj dogaja.
Razmislite, kakšno mnenje bi imeli vi o svojem očetu, če bi danes, kot odrasla ženska izvedeli, da imte polsestro, za katero sta oba starša vedela in jo je oče kar zapustil, ni mu bilo mar zanjo, je ni obiskoval, ni poskrbel zanjo. Jo je zavrgel. Kdo je potem ta oče, če je lahko otroka tako globoko zavrgel in zapustil. Gospa, on mora poskrbeti za tega otroka, zaradi sebe, ker je njegov.
Vaše zaupanje vanj in strahovi, da vas bo še naprej varal s to gospo, pa so tema, ki spada v vajin zakon. To je nekaj, kar morata vidva razrešiti in nima nobene zveze z otroci. Gospa, težko je in vem, da boli in vi boste to zmogla. Sedaj je rana zelo globoka, z veliko pogovora bo čas zacelil bolečino, če tudi zelo težko dokončno. Takšne stvari je zelo težko odpustiti. Preveč bolijo.
Želim vam vse dobro v prihodnje.
Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije