Pozdravljeni,
sem razredničarka na srednji poklicni šoli, v oddelku imam 28 dijakov, od tega ima en dijak odločbo in z njim izvajamo IP izven rednega pouka (pri tujem jeziku, matematiki, itd.). Preletela sem zakon o usmerjanju otrok s pos. potrebami. Ali bi se moralo število dijakov v oddelku zmanjšati glede na to, da ima eden od dijakov posebne potrebe. V odločbi tega dijaka piše, da je to otrok, ki …”zaradi motenj v delovanju centralnega živčnega sistema zaostaja v razvoju v zvezi s pozornostjo, pomnenjem, mišljenjem…”
Menim, da bi lažje delali, če bi bilo v oddelku manj dijakov, lahko si mislite – poleg težko učečih dijakov imamo še mnogo disciplinskih težav, in še dijake s pos.potrebami!
Lep pozdrav
Saša

Saša,

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (UL 76/2003, 77/2004) v 26. členu navaja. » zaradi vključevanja dijakov s posebnimi potrebami, ki imajo ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je potrebno upoštevati znižanje normativov, se število dijakov v oddelku programa in sicer – na praviloma največ 24 dijakov, če je vključen 1 dijak.« … » Če je v šolskem letu 2003/04 v oddelek 2. in 3. letnika oziroma v šolskem letu 2004/05 v oddelek 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja vključenje en dijak s posebnimi potrebami , je lahko v oddelku 26 dijakov, če sta vključena 2 dijaka s posebnimi potrebami.«

V pravilniku je sicer napisano, da mora biti zmanjšanje normativa določeno v odločbi o usmeritvi, vendar pa vsi dijaki najbrž nimajo tega določila. Torej – bi glede na normativ bila pri vas lahko 2 oddelka. Mogoče? Vse je odvisno za kateri letnik gre in program (mogoče takšen, ki se ukinja?) Več vam bi znali povedati na Ministrstvu za šolstvo.

Disciplina? Kakšne posebne formule ni, to pa najbrž sami veste. Vem, da vam ni lahko. Ko se pogovarjam s srednješolskimi profesorji, mi jih veliko »pojamra«, da imajo težave z disciplino –nekateri manj, drugi več. Tisti, ki imajo manj težav, pravijo, da je pri dijakih je potrebno pridobiti zaupanje, interes za snov – spodbujati notranjo motivacijo – da to bolj pomaga kot same ocene.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (14-11-04 19:53)

Normativ je manjši, vendar je sedaj verjetno že prepozno za spremembe v tem šolskem letu.

Moj sin je letos vpisan v prvi letnik s podobno odločbo. Vaša štorija mi je zato precej blizu.

1.)Ob vpisu sem osebno govorila z ravnateljem in socialno delovko na šoli in jim tudi povedala, da bo sin imel odločbo. Šola se je z vpisom strinjala, odločba je bila pravnomočna avgusta. Ponovno sem preverila na šoli, če so jo dobili. S členi odločbe so se strinjali.

2.)Prvi teden pouka je v razredu 33 učencev. Kličem razrednika – o odločbi ne ve nič. Opravičuje se, da pravilnika ne pozna. Povsem ga razumem.

3.) Prvi roditeljski sestanek ima na mojo željo dodatno točko – Pravilnik o normativih in standardih…. Skupaj z ravnateljem, razrednikom se učimo. Pravilnik je nov, Ministerstvo ni odobrilo dodatnega razreda, ker šola nevede ni poslala pravilnih podatkov. Sinu ponudijo prepis v soroden program z manj dijaki. Za to se ne odločiva. Dogovorimo se, da bo otrok sedel v prvi klopi, razrednik in ravnatelj problem razložita vsem profesorjem, ki sina učijo. Zaenkrat poteka stvar super.

4.) Občudujem vse profesorje, ki zmorejo in hočejo učiti na poklicnih šolah. Veste zakaj ? V razredu mojega sina imata dva odločbo. Po moji skromni oceni jih je vsaj še 7, ki bi jim odločba pripadala ( poklicno se ukvarjam z otroci s posebnimi potrebami) pa je nimajo. Odlični ste vsi, ki vam uspe te velikokrat na stranski tir postavljene otroke motivirati, da dokončajo izobraževanje. Tule se vidi vsa napačnost izobraževalnega sistema. Vi, ki izobražujete najbolj zahtevno populacijo otrok ste brez vseh znanj. Podpira se izobraževanje gimnazijskih učiteljev, ki producirajo maso težko zaposljivih povprečnežev. Če malo pobrskava nazaj, v čase ko sva midve gulile osnovno šolske klopi. Kdo od sošolcev je danes uspešen, situiran, S 7 stopnjo izobrazbe ? Mizarji, mehaniki, šoferji, mesarji, vrtnarka = otroci, ki so imeli učne težave. Koliko ekonomskih tehnikov in gimnazijcev je dokončalo izobraževanje? V mojem razredu samo en, ostali so bolj ali manj nezadovolni v svojih slabih službah.

LP !

40letnica,

kolikor sem seznanjena, so normativi, urnik in organizacija pouka stvar vodstva šole. Da je pravilnik nov, je lahko tudi izgovor.

Trenutno je tako, da je država integraciji otrok (dijakov) s posebnimi potrebami zelo naklonjena in podpira takšno obliko izobraževanja. Res pa je – kar sem že večkrat napisala, da mnoge stvari še niso dorečene in se tako v praksi pojavlja kar veliko vprašanj, težav.
Je pa res, da v šoli sedijo tudi otroci, ki bi potrebovali odločbo – a je nimajo. Zakaj ne – odgovori so lahko različni.

Res je tudi, da večina učitelji pogosto nimajo potrebnih znanj o otrocih s posebnimi potrebami (tukaj niso izjeme tudi profesorji na gimnazijah).

Osebno mislim, da 7. stopnja izobrazbe (6. stopnja) ni manj vredna, je pa res da je potisnjena na stranski tir. Delno je to kriva država, ki slabo podpira poklicno izobraževanje – kar kaže na to, da se v poklicne šole vpisuje vedno manj otrok (in nekateri poklici že izumirajo).
Šolske ocene (in končni uspeh) še niso merilo, kako bo otrok uspešen kot odrasli. Prav tako tudi težave, ki jih ima pri šolskem delu (npr. branju in pisanju) še ne pomenijo, da bo otrok neuspešen kot odrasel ali nezadovoljen s svojim življenjem.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (15-11-04 18:00)