Pozdravljeni. 

Pozdravljeni,

kot razberem iz vašega pisanja se je vam in vaši dojenčici dogajalo res veliko. Tako stanje s slabo adaptacijo po rojstvu (nižja 1. ocena po Apgarjevi, potreba po dihalni podpori) kot sepsa z E. coli sta res lahko povezani s slabšim izidom. A nikakor to ni pravilo.

Če začnem z nosečnostjo: predčasni razpok plodovih ovojev res pomeni visoko tveganje za okužbo ploda, saj so naša rodila preplavljena z bakterijami in E. coli je ena glavnih bakterij v kužninah iz tega dela telesa. Antibiotiki, ki jih dobivajo nosečnice, rast bakterij zamejijo, preprečijo njihov vdor v kri, a jih ne uničijo – in zato se spet razrastejo in prodirajo, ko antibiotike ukinemo. Če pa bi z njimi nadaljevali, bi prej ali slej prišlo do porasta določenih sevov mikrobov, ki razvijejo odpornost na dane antibiotike – zato jih res omejimo na čim krajši čas. Torej “okužbe niste dobili”, ampak je bila že tam od prej…

Respirator v prvih dneh lahko kaže tako na vnetje ob sepsi kot na nezrelost pljuč – in praviloma ni dejavnik tveganja za težave v razvoju.

Sepsa je povezana s slabšim izidom predvsem v primeru, ko je povzročila težave s cirkulacijo (nizek krvni pritisk), vnetje pljuč in zlasti vnetje opsrednjega živčevja. Nič od tega ne razberem iz vaših besed.

Ultrazvočna preiskava glavice je zelo dobra metoda, a je lahko subjektivna zlasti v ocenjevanju “beline”, “peg” – kar nekateri označijo kot “hiperehogenost”, drugi kot “flare”, tretji spet kot “ishemično področje”. V primeru, da je podan sum na tim. periventrikularno levkomalacijo, se zato pogosto pred odpustom domov naredi še preiskavo z magnetno resonanco.

Odlično, da vaša dojenčica lepo miga z okončinami, se dobro hrani in uspeva. Kar daje optimizem, da bo kljub začetnim težavam šel dalje razvoj po mejnikih, pričakovanih za njeno korigirano starost – torej kronološko minus 8 tednov (toliko sme v doseganju mejnikov kasniti).

Težave z mišično napetostjo se lahko pojavijo tudi kasneje – prav zato vse nedonošenčke s težavami, kot jih je imela vaša hčerka, napotimo v poostren nadzor k razvojnim pediatrom ter k nevrofizioterapevtom v najbližjem zdravstvenem domu.

Preiskava kolkov in sluha pa je itak rutina za vse novorojenčke pred odpustom domov. Kolki so običajno ocenjeni kot nezreli, TEOAE pa pogosto na eni strani neodziven…  To sem zapisala samo zato, da ne bo panike v takem primeru :-). Če bo vse ok, toliko bolje!

Torej kar uživajte v vlogi mame ter dobro natrenirajte pravilno ravnanje – handling, ki vam ga bodo (ali pa so ga že) pokazali!

Spostovani.

Po prebranih odgovorih, ki ste jih ze podali ostalim mamam, glede na nas izvid lahko sklepam, da bo imel decek v najboljsem primeru ucne tezave, v najslabsem pa celebralno paralizo. Je tako?

IZVID JE TAKSEN:

Subarahnoidni prostor je primeren, intrahemična fisura je primerna in leži na sredini, korpus kalosum je prisoten. Stranska ventrikla imata primerno velikost in obliko. Obojestranska hiperehogenost periventrikularno;izražena je v frontalnih predelih. Hiperehogenost v področju striatnega ožilja. Zadnja kotanja izgleda primerno. Vidna je obojestranska hiperehogenost frontalno periventrikularno.

je nedonošen, 36. teden, imel je dihalno stisko, ki se je cez 2 dni mocno poslabsala in je bil intubiran na intenzivni. Rodil se je pred 4imi meseci in lisi na možganovini ostajata enaki na obeh straneh..

Zelo se zahvaljujem za odgovor <3

Ne vem, od kod vam sklepanje, da bo vaš otrok imel učne težave ali celo cerebralno paralizo. Ker v predhodnih odgovorih drugim mamam (katerih novorojenčki so imeli bistveno hujše in nevarne bolezni ter zaplete kot vaš) nisem česa takšnega nikoli napisala.

Izvid UZ glave, ki ga navajate, v ničemer ne nakazuje kaj pomembnega za razvoj. Še zlasti, ker hiperehogenost (kot še in še napisano je lahko zelo subjektivna ocena preiskovalca) ostaja nespremenjena, v njej ni prišlo do nastanka cistic (ki kažejo na propad tkiva) – kar pa bi bilo edini zaskrbljujoči izvid. Poleg tega so opisane spremembe spredaj (frontalno), kjer ne potekajo nobene motorične povezave, včasih rečemo, da gre za “klinično nem” del možganov (ker se tudi ob vidnih UZ spremembah pri otroku ne najde nič patološkega). Enaka ocena glede subjektivnosti velja za poudarjeno striatno žilje. Najverjetneje kakšen drug UZ preiskovalec tega ne bi niti omenil.

Ključno je torej spremljanje razvoja s strani izbranega, tudi razvojnega pediatra. In ohranjanje pozitivno misleče, nepanične glave mame, kisi od vsega prebranega zapomni le besede “cerebralna paraliza”, “učne težave” ipd .

Ponavljanje UZ pregledov tudi ne bo škodljivo, še zlasti, če bo opis stalno enak :-).

Srečno,