Spoštovani!

Najlepša vam hvala za odgovor.
V skrbeh zaradi izmerjene dolžine femurja sem zato, ker smo v družini vsi bolj visoki in se je na sliki pokazal datum 13.5., torej 5 dni kasnejši rok, kot ga imam sicer, kar očitno pomeni, da je femur krajši kot je povprečje. Pa me zanima, ali to že lahko naznanja, da bo punčka manjša, ali te meritve še niso realne v smislu, da se lahko v prihajajočih tednih ta dolžina naenkrat zviša na “normalno” in mi zato zopet pokaže datum poroda, kot je bil že določen od samega začetka in za katerega sem sama popolnoma sigurna?
Tako da gre pri mojih meritvah vsekakor za krajšo meritev femurja kot je običajno. Pa me zanima, ali to nujno kaže na to, da bo imela punčka kratke noge ali je to, sploh za punčko, normalna dolžina, pa čeprav smo vsi dolgonogi v družini?

Zanima me še, ali pogost ultrazvok (v primeru, da bi šla opravljati morfologijo ponovno) škodi zarodku?

Osebna ginekologinja ni gledala na možne markerje DS-ja ali drugih kromosomskih nepravilosti, no vsaj nič ni omenila v zvezi z debelino vratu, nosne kosti ali še česa drugega. Pa me zanima, kaj je še tisto, kar vi gledate kot znak kromosomske nepravilnosti? Zasledila sem, da gledate tudi dolžino femurja.
Pa me zanima kolikšna bi bila dolžina femurja pri gest.starosti 21/22, da bi morda sklepali na DS?

oprostite še tisočkrat, ker sem tako naporna, a vse te meritve me kar malo preganjajo, pa vaši odgovori, kakorkoli realistično kruti že so, delujejo pomirjujoče v tem, da odgovor človek sploh dobi!

Najlepša vam hvala še enkrat!!
lepo bodite!
p.

Spoštovani,

znotraj normalnih okvirov krajši ali daljši femur ničesar na naznanja, šele ko pade dolžina pod 2,5 % ali pod -3 standardne deviacije za populacijo, lahko to jemljemo kot značilno ter tudi interpretiramo kot “marker za kromosomsko napako”. To še vedno ne pomeni, da plod ima kromosomsko napako, le prisotnost določenega markerja tveganje poveča za določen faktor in kratek femur je pri tem relativno šibek marker, ki tveganje za DS poveča za 2 do 3x. Markerjev za DS je sicer kar nekaj, ampak se jih ne učite na pamet, ker potem je bolje, da greste kar na amniocentezo ter dobite zanesljiv izvid o kromosomski zgradbi ploda ter se ne bo treba ukvarjati z vsakim markerjem posebej. (okrogla – kratka glavica, blaga razširitev votlega sistema možgan, odsotna ali ekstremno kratka nosna kost, majhna, nizko postavljena ušesa, debel vrat, kratke dolge kosti, kratki prsti in široka dlan, široka vrzel med palcem in kazalcem na nogi, slab mišični tonus, blago do zmerno razširjen votli sistem ledvic, atrezija dvanajstnika – double babble!, srčne napake, dve nemsto treh žil v popkovini, slabša rast ploda – zastoj v rasti.

Spoštovani!

Najlepša vam hvala za odgovor.

1.Kolikšna je sicer povprečna velikost BPD in FL pri 21/5 gestacijske starosti?

2.Razdalja od sramne kosti do vrha maternice (če je to to, kar mi meri z metrom) je bila pri 21/5 21 cm, v 19.tednu pa 19 cm, je to primerno na zadnjem merjenju (22.teden), čeprav ne narašča enakomerno (1 cm na teden)?

3. Pri vas sem bila na NS 22.10.2013 (gestac.star.11 5/7),dobila sem dve slikici, zadnjič, ko sva jih s partnerjem gledala, sva opazila, da sta na njih dva različna podatka (na eni je zarodek malo večji) glede NS, če naj bi ta št. bila velikost NS. Na obeh so namreč podatki 13-10-22-13 (kar je očitno datum), nato pa 11.8 cm (kar ne vem, kaj je)/1.7/18Hz, nato še ura pregleda, na drugi, ki je popolnoma identična le z malo povečano sliko zarodka, so vsi podatki isti razen srednje številke, torej 11.8 cm/1.4/18Hz. Opazila sem, da je pri drugi slikici podatek 1.4, zaradi česar sklepam na velikost NS, saj je bila v izračun všteta ta vrednost (1.4 mm), zato pa me zanima, kaj je vrednost 1.7 iz zgornje slikice? Je možno, kot je rekla sestra, da sta bila izračunana očitno dva različna podatka za NS?

Najlepša hvala za pojasnilo,
lep vikend!
p.

Spoštovani,

ne študirajte številk na sliki od UZ, ker je večina teh le tehnična oprema kot so frekvence zvoka ali zaporednih slik, globina spodnjega in zgornjega roba slike od kože, razni varnostni indeksi (MI, TI) itd. itd. Za vas je ustrezna zgolj in samo slika ploda, vse ostalo pustite pri miru.
Glede tabele meritev FL in BPD pa bi vam priporočil enako, saj je tabel meritev zelo veliko in so lahko tudi zelo različne odvisno od populacije, ki jo pokriva, interpretacija meritev pa je toliko strokoven problem, da mu sami niste dorasli. Če vseeno vztrajate, poskusite na tej spletni strani:
http://www.baby2see.com/medical/charts.html

Spoštovani!

Najlepša vam hvala za odgovor s tabelo, sem seveda pogledala povprečje za 22.teden gestacijske starosti in ugotovila, kot je bilo že iz podatkov na slikicah UZ-ja razvidno, da številke AC-ja, FL-ja in BPD-ja pri moji punčki ustrezajo povprečju 21.tedna gestacijske starosti.
1.Glede na to me zanima, kdaj bi vi priporočili naslednji UZ morfologije?
2.Zanima pa me tudi, kdaj govorimo o zastoju rasti (v kateri gestac.starosti je to sploh že vidno, in koliko morajo vrednosti zaostajati za povpečjem (2 tedna?)?
3.Še enkrat pa vas povprašam tudi o razdalji med vrhom maternice in sramno kostjo za 22.teden gestac., pri meni je bila meritev 21 cm, kar pomeni, da se ne veča sorazmerno po cm na teden, je to ok?

Najlepša hvala,
lepo bodite,
p.

spoštovani,

morfologije ne ponavljamo. Naslednji UZ bi bil kvečjemu v funkciji kontrole plodove rasti in stanja. To preiskavo ima smisla delati takrat, ko se ugotovi, da se razdalja med sramno kostjo in vrhom maternice ne povečuje v skladu z normo ali, če plod ne bi zadovoljivo gibal. No, če bi želeli rutinsko kontrolo rasti, se to tempira nekje v obdobje med 30. in 34. tednom nosečnosti. Zaostajanje rasti je težko definirati tako preprosto kot bi radi. Za to bi morali izvajati serijske meritve vsakih 3 ali 4 tedne, kar pa ni običaj. Zelo na splošno lahko govorimo o pomembnem odstopanju, če meritve okrog 20. tedna odstopajo za 10 do 14 dni od povprečja za to obdobje, v 30. do 32. tednu za 2 do 3 tedne oziroma po 32. tednu za >3 tedne.

Spoštovani!

Najlepša vam hvala za odgovor, sem mislila, da se je nekje izgubil, pa vas nisem hotela ponovno moriti z njim, a ste neverjetni, da si vzamete čas in očitno odgovorite prav na vsako vprašanje, hvala, res! Smo vas nekatere volile za Slovenca leta, zaslužili bi si pa marsikaj več kot to!!!! Vsakega spoštovanja vredno, vaše delo namreč!!!!

No, pa kakorkoli, ne bi rada izkoriščala tega, želim le še zadnjič vprašati, kar sem postavila v prejšnjem sporočilu, namreč, da je razdalja med sramno kostjo in vrhom maternice merila 21 cm v 22.tednu in 19 cm v 19.tednu ter 14.cm v 14 tednu, to pomeni, da je v 22.tednu ta razdalja bila za 1 cm krajša kot je norma? Ginekologinja sicer ni nič omenila, opazila pa sem po izrazu neko opazko, a sem jo na koncu morfološkega pregleda pozabila vprašati, če je to še v skladu z normo in kolikšna odstopanja v cm so tu pomembna?

Najlepša vam hvala še enkrat za čas in pozornost,
lepo bodite!
p.

Spoštovani,

normalna razdalja SF je “število tednov nosečnosti v cm – 2 cm +/- 2 cm. To pomeni, da je razdalja SF pri 22 tednih lahko 18 do 22 cm in ste z 21 cm celo v zgornjem področju. Trenutno pa sem približno za 100 odgovorov v zaostanku, ker imam neko drugo, zelo pomembno delo, a sem na vaše odgovoril prednostno, ker ste bili v vprašanju dovolj kratki. Romane in daljše eseje pač puščam za na koncu. :-)…

Spoštovani!

zopet vam pišem in se že vnaprej opravičujem, ker sem malce “obsedena” z določenimi vrednostmi in merjenji, kot ste napisali že enkrat poprej, pa tudi to, da naj se ne primerjamo s prijateljicami itd….A očitno nekatere pač ne moremo iz svoje kože in nekaj dni nazaj sem se menila s kolegico, ki ji je DHT precej poslabšal izvid nuhalne svetline. Imela je tudi vrednosti zanje, ki so bile pri beta-hCG malo čez 3, pri PAPP-A pa okrog 0,5. Gledat sem šla vaš forum v zvezi s temi vrednostmi in zasledila, da ste parkrat zapisali in ostalim obrazložili, da v splošnem velja beta-hCG večji kot ena in PAPP-A manjši kot ena zvišanje verjetnosti za DS. Zasledila sem tudi, da je nekako “najboljši” rezultat čim bližje številu 1.
To me je močno močno zmedlo, ko sem pogledala svoj izvid, v katerem ni bilo te logike, saj sem videla, da so vam pisale punce, ki so imele nižje vrednosti beta-hCG kot jaz, pa se jim je naenkrat verjetnost iz merjenja le NS z DHT zvišala na mejno številko za AC.
POgledala sem svoje rezultate, ker sem NS in DHT delala skupaj, in je itak prišel ven iz računalnika že kombinirani rezultat, in sem bila zmedena, saj so vrednosti beta-hCG dosti nad 1, pa je prišel skupni rezultat 1:14594.
Opravičujem se še enkrat za komplikacije, a sem posumila, če me morda računalnik ni zmotil.
Moji rezultati so bili:
starost:31, 62kg, 168 cm
Fetal heart rate: 163 bpm
CRL: 53,2 mm
NT: 1,4 mm
BPD: 19,8mm
nosna kost vidna
Free beta-hCG 149,6 IU/I – 2,851 MoM
PAPP-A 3,436 IU/I – 1,739 MoM
risk:
Trisomy 21- 1:14594
Trisomy 18 – 1:20000
Trisomy 13 – 1: 20000

Glede na to, da vrednosti DHT niso ne vem kako bleščeče glede na interpretacijo le-teh na podlagi najbolj “nevtralne” vrednosti, da so tem bližje 1, me zanima, če je lahko v računalniku prišlo do napake?
Kar pa se tiče enega mojih prejšnjih vprašanj v zvezi z dvema različnima številkama 1,4 in 1,7, na dveh različnih slikicah od izvida NS, ki pa sta identični, le ena je malo večja, sem skoraj prepričana, da kažeta na meritev NS, pa me zanima le še to, če drži, kar je rekla ginekologinja, da specialisti lahko dvakrat izmerite tudi različno vrednost, odvisno od tega, kako označite razdaljo na računalniku?

Najlepša hvala še enkrat za potrpljenje in razumevanje in obrazložitev vrednosti,
hvala, res!
Lep pozdrav, pa upam, da vas ne razpogumljamo preveč s takimi komplikacijami. Se opravičujem.
lepo bodite
p.

Spoštovani,

kot prvo naj poudarim, da se računalnik ne zmoti ampak samo upošteva vstavljene programe in številke ter iz njih hladnokrvno izračuna tisto, kar je bilo programirano in to je preverjeno. Morda sem v kakšnem poskusu poenostavitve kje res zapisal, da je MoM 1 najboljši, ampak to ne drži povsem. Zadeva je mnogo bolj kompleksna kot je mogoče razločiti laiku. Program ima zelo specifičen algoritem izračunavanja tveganja s kombiniranjem vsega, kar ima vpliv na tveganje in ga ni mogoče povsem razumsko pojasniti. Recimo, tveganje za DS se poveča, če je prosti ßhCG večji od 1 MoM ampak le v kombinaciji s PAPP-a z manjšim MoM od 1, v kolikor sta večja oba MoMa, se tveganje zniža. Prav tako se tveganje za T13 poveča, če sta oba MoMa < 1 ampak pomembno šele, ko MoMa prideta pod 0,5. itd. itd. itd. Zato ne poskušajte najti pravila in dvomiti v svoj izvid. Če še vedno dvomite, pa vam ne ostane drugega kot da si privoščite amniocentezo, ker vam nič drugega ne bo dalo miru pred DS ali drugimi kromosomskimi napakami. Pravila glede izmere NS pa so jasna: vsaj 3 meritve v tipičnem položaju ploda(lahko več), veljavna je najslabša (torej največja) tipična meritev. Redkokdaj so vse meritve enake, kadar sta dve prvi meritvi identični, pa lahko tretjo meritev izpustimo.

Spoštovani!

Najlepša vam spet hvala za natančen in izčrpen odgovor!
Glede na drugi odgovor glede meritve NS, da se lahko opravi 3 meritve, je torej možno, da sta bili tudi pri moji izmeri 2 meritvi, v kolikor je NS zapisana na slikici (kar sem videla tudi na ostalih slikicah, da je!). Vem,da ste že nekaj odgovorov nazaj zapisali, da naj se s konkretnimi številkami ne ukvarjam, pa sta mi vseeno dobro ostali v spominu številka 1,4, ki ustreza izračunu NS, ki ste ga vnesli v računalnik in številka 1,7 na istem mestu le na drugi slikici. Je tu možno, da pride do napake pri vašem vnašanju, da vnesete boljšo (to je manjšo) vrednost?
No, zdaj sem pa sebi že tudi zoprna in me je že kar sram, tako da je to 100% zadnje vprašanje na temo NS in DHT, da končno naredim piko tovrstnemu poglavju. Vem,da bi bila 100% z AC glede takih ali drugačnih strahov, a se zanjo vseeno nisem odločila.
Hvala še enkrat za razumevanje in odgovor,
najlepši pozdrav in lep vikend!
p.

mislim, da tovrstnih zmot ni. Morda se kdaj premislimo z “največjo” številko (zelo redko), kadar je zelo težko izmeriti NS in kdaj do večje meritve pride v položaju ploda, ki ni idealna, kasneje pa se položaj ploda izboljša in smo prepričani, da NS ni tako velika, kot smo jo sprva izmerili v neoptimalnem položaju. Sicer pa vam lahko zagotovim, da med 1,4 in 1,7 mm ni opazne razlike v izračunu tveganja.

Spoštovani!

Pred kratkim sem vam pisala in vas povprašala o “pravšnjih” merah glede svojega izvida morfologije, danes pa sem za svoj boljši občutek opravila še kontrolo rasti, na katero me je napotila osebna ginekologinja.
Kot vedno, me zanima vaše mnenje glede meritev oz.če lahko pogledate, ali so mere v mejah normale. Iz slikic je namreč razvidno, da posamezne mere recimo FL-ja ali glavice in trebuha zelo različno odstopajo od predvidenega datuma poroda (glede na meritev FL bi bil predviden rok recimo kar 10 dni kasnejši, hkrati pa glede na obseg glavice ali trebuha kar 10 dni prej). Glede na težo oz.rast pa naj bi predviden rok poroda prehiteval za 5 dni, kar smatram da ni veliko.
Glede na to, da sem zagnala majhno paniko že prejšnjič, ker da naj bi bil FL po mojem mnenju oz.bolj strahu kratek (ker je kazal na predviden dan poroda 5 dni kasneje), me zanima, kaj to pomeni sedaj, ko je iz slikice razvidno, da naj bi glede na dolžino FL bil celo 10 dni kasnejši?

No, pa na dan z meritvami na PRVI DAN 32.tedna gestacije:

BPD: 76.40 mm (G.A:30w5d plus/minus 22d, EDD 10-05-2014)
HC: 297.40 mm (G.A.32w6d plus/minus 21d, EDD 25-04-2014)
AC: 282.30 mm (G.A:32w2d plus/minus 21d, EDD 29-04-2014)
FL : 56.10 mm (G.A.29w4d plus/minus 15d, EDD 18-05-2014)
EFW: 1732g (G.A.30w6d)
Rok imam sicer 8.5.

Zanima me torej, če so meritve normalne, ker me je zopet vrgla iz tira meritev stegnenice, je prekratka?
Kaj pomeni normalen BPD ob večjem obsegu glavice?

Hkrati me zanima še ena stvar, ki me danes tudi ni spravila v najboljšo voljo, in sicer, punčka je bila skoraj 2 meseca že lepo obrnjena na glavico, vsaj pri zadnji morfologiji in kasneje ob otipu ginekologinje, ko mi je merila razdaljo od vrha sramne kosti do vrha maternice ter merjenju otrokovega pulza, danes pa mi ni čakala najboljša novica, ko je bila ob kontroli rasti obrnjena z medenico navzdol. Msilim, da se je to obrat zgodil včeraj, saj me je bolelo pa še trebuh je bil videti čudnih oblik. Kakorkoli, sama se psihično z veliko radostjo pripravljam na naravni porod ter si ga želim. Ob medenični vstavi pa sem brala, da je veliko carskih rezov. Ves čas sem bila in sem še kar aktivna, na nogah in tako, pa so me hecali, da gravitacija deluje, ker je bila punčka že lep čas v pravilni vstavi. Kolikšna je še možnost, da se obrne nazaj? Kaj za to lahko naredim jaz oz., kaj bi bil lahko razlog, da se je nenadoma obrnila, je možno, da zaradi premalo počitka in preveliko stresa? Zadnje tedne namreč spim obupno, zbujam se na 3 ure in ne spim 5 ur skupaj, pa še stanovanje prenavljava in je res težko umiriti se, tako da imam že tak ritem, kot da bi imela otroka ;-), pa še velik trebuh imam in se konstantno prevračam iz boka na bok.

Naj najlepša vam hvala zopet po nekem času za odgovore, upam, da nisem vprašala preveč,
zelo mi boste pomagali s svojimi odgovori in že vnaprej hvala zanje,
lepo bodite
p.

Spoštovani,

odstopanja niso pomembna, ker so, kot sem že večkrat poudaril, ta normalna do +/- 10% in pri 32 tednih je to vsaj 14 dni, če ne že kar 3 tedne. Vaših 10 dni odstopanja torej ne pomeni nič značilnega. Tudi normalen BPD ob večjem HC govori le o obliki glavice, ki je v tem primeru malce bolj podolgovata.
Glede lege ploda: gravitacija nima nobene vloge, saj glavica ni nič težja od trupa in je nič bolj ne vleče k središču zemlje kot vse ostalo, poleg tega se vse dogaja v vodi – verjetno veste, kako je z gravitacijo v vodi? – je praktično ni, ker obstaja poleg gravitacije še vzgon…. no, toliko o teoriji vpliva na lego ploda. Sicer pa seveda obstaja še vsaj 70% verjetnosti, da se bo plod obrnil na glavico, kajti pri 32 tednih jih je na zadnjico obrnjenih približno 12 %, ob roku pa le še 3 do 4%. Če se do 37 tednov plod ne obrne na glavico, pa ga lahko poskusimo obrniti mi z zunanjim obratom.

Spoštovani dr. Pušenjak,

Najlepša vam hvala zopet za odgovor.
Zanima me le še to, ali podolgovata glavica pomeni le obliko, ki se od posameznika do posameznika normalno razlikuje, ali bi lahko tako razmerje med HC in BPD (če je le to zelo veliko) tudi kazal na kakšno odstopanje od normale?
Pa še eno vprašanje imam v zvezi z medenično vstavo, koliko procentov tako obrnjenih dojenčkov se rodi po naravni poti brez carskega reza? Osebno sama poznam 3 punce,ki so tako rodile, a sem skozi življenje prevečkrat slišala, da imam ozke boke in nič pasu, kar naj bi bila anatomsko ne preveč “rodna” zgradba medenice, pa me zanima, če mislite, da to res kakorkoli vpliva na porod? Ali se medenica le lahko toliko raztegne, da rodi po naravni poti lahko tudi ženska z “ozkimi boki”?
Sama bi namreč kljub morebitni medenični vstavi želela roditi naravno, pa me zanima, ali lahko vi opravite v 37.tednu neke vrste pregled (ne vem sicer točno česa-medenice?) in ocenite, kolikšna je možnost, da bi vsaj poskusila čakati na naravne popadke in roditi po naravni poti?
Tudi glede ZO sem slišala tako različna mnenja in zgodbe, da me je kar groza in strah le-tega, oz., če bi se sploh odločila za to? Ga vi opravljate?

Najlepša hvala še enkrat za vse,
lep pozdrav
p.

Spoštovani,

problem zgodb in razprav v slovenskem prostoru je predvsem ta, da se ga lotevajo ljudje, ki o materiji bodisi sploh nimajo pojma ali pa ga imajo ravno toliko, da so nevarni, skratka materije ne obvladajo ampak so se o njej samo malo poinformirali. Vmes se najde tudi kdo iz stroke, ki s konkretno materijo nikoli ni delal, ampak jo je spremljal le teoretično in torej z njo nima lastnih izkušenj in takšni so običajno najbolj glasni nasprotniki.
Glede vaše medenice: predlagam, da to prepustite babicam in zdravnikom, s katerimi se boste srečali pri porodu, če bo potrebno. Ti zagotovo vedo, kako se oceni medenični izhod, če bo problem že medenični vhod, pa se plod sploh ne bo začel spuščati in bo logična posledica zastoj poroda nad vhodom in CR. Pred začetkom poroda nima smisla meriti medenice, ki navsezadnje tudi ni toga struktura ampak je sestavljena iz 7 delov, ki so ob koncu nosečnosti ohlapno zvezane s hrustančno-vezivnimi ploščicami(2 črevnici, 2 sednici, 2 sramnici in 1 križnica), ki tekom nosečnosti precej nabreknejo in obseg medenice precej povečajo. Medenica med porodom tudi “dela”, torej se vzdolžno in prečno premika kot “počen lonec, povezan z žico”, kar omogoča, da se skozi njen prehod prebije velika večina normalno raščenih plodov. Tudi plodova glavica ima mečave in šive, ki omogočajo prilagajanje oblike glavice porodnemu kanalu, torej imamo v normalnih okoliščinah prilagajanje pri obeh, nosečnici in plodu.
Z.O. izvajam čim prej po doseženih 37 tednih nosečnosti, povprečna uspešnost pa je nekje pri 60%. Ob tem vedno izmerim tudi plod in iz proporcev glavice, trupa in ocene teže ploda tudi predvidim, kakšen porod bi bil za konkretno nosečnico optimalen. Če glavica ploda nima več kot 20% večjega obsega od trupa, je vaginalni porod varen, seveda pod pogojem, da se porod začne sam in spontano. Če se to ne zgodi oziroma, če ugotovimo zastoj v plodovi rasti, ovito popkovnico okrog vratu ali pomembno pomanjkanje plodovnice, se raje odločimo za porod s CR.

Spoštovani dr.Pušenjak,

Najlepša vam hvala za odgovor in spodbudne besede. Sama se namreč carskega reza bojim, ker imam na splošno strah pred operacijami, veliko večji kot pred naravnim porodom, tako da srčno upam, da se plod še obrne na glavico ali da sem vsaj sposobna roditi z ritko naprej. Zaenkrat mi brca še čisto na istih mestih in tudi glavico se otiplje zgoraj.
Zanima me, če je za dodatni pregled pri vas v 37.tednu ali celo za odločitev za ZO dovolj napotnica od izbrane ginekologinje za porodnišnico in kako se v tem primeru pride do vas, ali opravljate tak pregled le samoplačniško v vaši ordinaciji?
Zanima me le še to, če je na podlagi mer, plod normalno težak (okrog 1732 g v 1.dnevu 32.tedna), zdaj ko je obrnjen na ritko me namreč še malce bolj skrbi, da ne bi bil ob roku prevelik ali premajhnen, ker so s tem dodatne komplikacije?
Vem, da tudi sami pišete v vašem koledarju za nosečnice, da naj se nosečnica zredi za od 10-15 kg, meni žal to ni uspelo. Zdaj sem namreč težja že za 15 kg, z začetno težo pred nosečnostjo 60 kg in velikostjo 167cm. Vedno sem veljala za vitko, tudi konstitucija je taka, pazim, da ne jem preveč in ne pretiravam s hrano, a ne vem, zakaj tak porast teže. Imam tudi ogromen trebuh v primerjavi z ostalimi v istem gestacijskem tednu. Ne bi se rada obremenjavala še s težo, ob katero se vsakdo malce obregne in upam, da ni prehudo, če bom ob koncu nosečnosti težja za 20 kg. Skrbi me namreč, da bom težko ostala na 75 kg do konca.Na pregledu za glukozo je bilo sicer vse ok. Upam pa, da moja teža ne poslabša možnosti za naraven porod?

Najlepša vam hvala za odgovore in vašo pozornost,
lepo lepo bodite!
p.

Spoštovani,

za oceno stanja pred porodom in morebiten ZO je dovolj napotnica vašega ginekologa, ko in če bo tako daleč, pa mi ponovno pišite nekaj dni prej na forum in se bova dogovorila v porodnišnici. ZO se ne dela odročni ambulanti, ker moramo zagotoviti, da imamo v primeru naključnega zapleta pri roki možnost takoj ukrepati s CR. Takšne potrebe sicer še nikoli ni bilo, vseeno pa je to eden od zahtev varnega ZO. Glede telesne teže si tudi v naprej prizadevajte, da bi se zredili čim manj, če vam ne bo uspelo, pa ne boste edini. So tudi takšne nosečnice, ki bistveno bolj zadržujejo vodo od drugih (so kot melone :-)) in seveda temu primerno težje. Mislim,da vam to ne bo bistveno zmanjšalo možnosti za naravni porod, lahko pa nekoliko poslabša možnosti uspešnega ZO, ker se plod skozi debelejšo trebušno sten lahko precej težje otiplje, kar je pač eden od pogojev za občutek med ZO.

Spoštovani dr. Pušenjak,

sem mislila, da vam bom pisala šele v 37.tednu, ko bi se dogovorila z vami za naprej kar se tiče ZO,pa imam žel vprašanja v sebi ves čas, saj nenehno razmišljam o medenični vstavi in možnosti, da bi se punčka še obrnila oz., da bi kakorkoli že pač lahko rodila po naravni poti. In ugotovim, da vem le malo stvari o vsem skupaj.
Informiram se namreč o medenični vstavi in sem na vašem forumu zasledila nekaj možnih vzrokov za tako lego pri otroku oz. nekje drugje še celo dejstvo, da ima otrok vsekakor razlog, da je obrnjen “nepravilno”. Zanima me ali je t.i. displazija kolkov posledica naravnega poroda v medenični vstavi ali ima otrok v veliki večini izpahnjene kolke že v maternici in se zato obrne z ritko naprej? Se tega ne da videti na morfologiji? Je ta izpah kolkov prirojen ali se lahko zgodi tekom nosečnosti in če obstajajo razlogi za to (nepravilni gibi nosečnice, pretirana aktivnost, ne vem-karkoli takega..)?
Na zadnjem UZ je imela moja punčka iztegnjene nogice, pa sem nekje zasledila, da je to lahko posledica izpahnjenih kolkov, pri kolikih rojenih otrocih je to razlog za tako vstavo in če se le to nepravilnost da uspešno odpraviti, ko rodiš?

Koliko je zavita popkovnica okrog otrokovega vratu, ko je v maternici, nevarna zanj oz. kako lahko le-to vidite, preko UZ?

Ali najrazličnejše metode (na vseh štirih z medenico višje kot trebuhom itd….)lahko pomagajo, da se otrok obrne? Sama namreč nisem poskušala še nikakršnih vaj za spontan obrat, o katerem berem v knjigah.
Najlepša vam hvala za odgovor,
v želji, da se otroček obrne brez ZO in da bi le imela porod brez CR vas še enkrat najlepše pozdravljam in vam želim lepe pomladne dni,
p.

spoštovani,

displazije kolkov zagotovo ne more povzročiti nek “dogodek”, ki traja nekaj ur (npr. porod) ampak gre za počasi razvijajoče se stanje v maternici. O vzrokih seveda ne morem ugibati, ampak genetika je po mojem med najpomembnejšimi. To pomeni, da je medenična vstava kvečjemu posledica specifične drže ploda v maternici, ki jo pa lahko povzroči tudi displazija kolkov. Na morfologiji se seveda da videti plodov položaj in lego ter držo glavice in nog, ampak kaj bi s tem podatkom? naj z možno displazijo kolkov začnemo strašiti starše zdaj že pri 20 tednih nosečnosti? Bi takšnega otroka splavili? Menda ne!? Torej? Na morfologiji se torej iščejo odkloni, ki imajo kakšen “vpliv” na nadaljnje ukrepanje in ne “kr neki” odkloni, samo da jih opišemo. O oviti popkovini sem že toliko pisal, da je že kar moteče. Načeloma to ne povzroča zapletov, tistih nekaj, zelo redkih, pa itak ne moremo preprečiti, torej nam tudi ta podatek kaj dosti ne koristi oziroma nam lahko koristi le, preden poskušamo izvesti ZO, ker ga v primeru ovitosti popkovine pač ne izvajamo. prav tako se ob oviti popkovini pri medenični vstavi raje odločamo za CR. Pri glavični vstavi pa to ni razlog za CR. V razne metode za pospeševanje spontanega obrata ploda pravzaprav ne verjamem, zlasti ne tam, kejr je plod v medenični že ves čas.