Dežurna ambulanta
Dne 24. septembra 2004 ob 17.30 uri sem se oglasila v dežurni splošni ambulanti ZD Trbovlje in sem bila zoper nestrokovnega in nesramnega ravnanja zdravnice in medicinske sestre nadvse ogorčena in prizadeta. Zdravniške pomoči nisem dobila.
V petek dopoldan sem zaradi močnega prehlada, izcedka iz nosu, vročine(38,5) in neustavljivega kašljanja komaj dočakala konec službe, se odpravila v vrtec po otroka, ga peljala domov in poklicala v dežurno splošno ambulanto (Zdravstveni dom Trbovlje), če se lahko oglasim na pregled, saj od neustavljivega kašlja že bruham. Medicinska sestra mi odgovori, da je to dežurna ambulanta in da lahko pridem samo pod pogojem, če je res nujno. Odgovorim, da je nujno, saj v nasprotnem primeru nebi iskala zdravniške pomoči. Vprašam še če je v čakalnici veliko pacientov in mi odgovori, da trenutno ni nobenega. Ob 17.30 prispem v zdravstveni dom, potrkam na vrata dežurne ambulante, da bi medicinski sestri izročila zdravstveno izkaznico, nakar me sestra nagovori, da če je kaj nujnega, ker drugače bo šla zdravnica na teren(obisk na domu). Ponovim prejšnji stavek, da je nujno, da neustavljivo kašljam (kar je menda opazila) in sem močno prehlajena. Medicinska sestra odgovori, da potem pa vredu, da naj sedem v čakalnici in počakam. Po 10-ih minutah čakanja iz ordinacije v zdravniško sobo poleg vratarnice odide zdravnica oblečena v rdeč jopič in par minut za njo tudi medicinska sestra. Medicinsko sestro vprašam, če me zdravnica nebo sprejela in mi odgovori, da žal ne, ker gre ona raje najprej na teren in da če je dovolj nujno naj jo počakam v čakalnici in me bo sprejela ko pride nazaj. Naj še enkrat poudarim, da je bila ura 17.30 ob mojem prihodu, okoli 17.45 je zdravnica odhajala iz ordinacije, dežurna ambulanta pa dela do 19.30. Sedla sem se v čakalnico, ker sploh nisem verjela, da prav slišim in da se to res dogaja. Seveda jaz nisem imela ne namena, ne časa čakati in sem potrkala na vrata zdravniške sobe (poleg vratarnice), če bi mi lahko medicinska sestra vrnila zdravstveno izkaznico. Vrata odpre reševalec in mi v smehu odgovori, da medicinske sestre v tej sobi ni. Očitno je bilo, da sem jih zmotila pri malici in oni se ne pustijo motiti. No po desetih sekundah, se je sestra le našla (v ta isti sobi) in mi na mojo željo vrnila izkaznico.
Nad nestrokovnim in žaljivim ravnanjem sem bila zelo razočarana in močno ogorčena. Zaradi neustavljivega kašljanja sem tisti večer še 2 krat bruhala, nakar mi je mož ob 19.30 iz lekarne prinesel sirupe in pastile za blažitev kašlja in lažje odkašljevanje ter Lekadol-e proti vročini.
Ob vsem tem se mi postavlja zelo zanimiva vprašanja. Kdo ima pravico izbirati katere paciente se sprejme in katere ne? Zakaj sploh plačujemo zdravstveno zavarovanje? Smo res tako malo vredni?
Lp in čim manj razočaranj vam želim.
Po pravilih zzzs lahko zavarovana oseba pri zdravniku, ki ni njegov izbrani zdravnik koristi le storitve nujne medidinske pomoči, to so na grobo: nujne in neodložljive storitve življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj zdravstvenega stanja, ki bi lahko pustile trajne okvare… Na kratko: Nenadna poslabšanja zdravstvenega stanja in sveže poškodbe. Ostali so samoplačniki. Kar se zavarovalnice tiče, ni razlog za obisk dežurne to, da prej ni bilo časa…
Odnos osebja in ostale opisane stvari so seveda druga zgodba! Lep pozdrav, A
Naj vam povem da ne vidim razloga za razburjanje,povsod je zadeva taka in vedite da žal v tem kontekstu nimate ravno vi prav,le kar se tiče odnosa osebja kar pa seveda ocenjuje le prisotni.To kar vam je mož prinesel pozno zvečer po utrudljivem popoldnevu bi si lahko vzela že sama takoj ko je nastopila vročina,celo skrb za to da imate antipiretik doma pri roki ne bi bila odveč.Za blažitev kašlja ravno tako dobite pomoč v lekarni proti plačilu.Po dobri uri bi vam bilo veliko lažje bila bi pomirjena in bi se lahko spočila doma kar bi vam za prehlad tudi najbolj koristilo.Vedeti morate da urgenca ali dežurna ambulante ne deluje zato ker vi kašljate in smrkate ampak da lahko gredo na dom k nekomu ki je morda doživel hud infarkt in mu morajo v kratkem času zagotoviti pomoč.Bodite bolj kritična in se postavite v položaj ponesrečenega in si predstavljate da hudo poškodovana čakate nujno pomoč,le ta pa se ukvarja z smrkajočo,kašljajočo utrujeno gospo ki pač plačuje ZZZS.Mislim da bi se zjokala od hudega….
Žal imamo v kapitalizmu, tudi zdravstvo tako kot v razvitem svetu. Torej v javnem zdravstvu se v dežurni službi rešujejo urgentna stanja. Vaš nahod z vročino to nikakor ni. Za težave, ki ste jih imeli so zvečer na raspolago privatniki pri katerih se tak pregled seveda plača. Gre za nadstandardno uslugo.
Veste tisti, ki smo sprobali javno zdravstvo v ZDA, Italiji in morda še kje vidimo stvari malo drugače. Recimo če bi bile Trbovlje v Ameriki, nimate teoretskih šans, da vas sploh kdo pogleda. Taka mala mesta v propadu, tam sploh nimajo zdravstvenih domov. Prvi zdravnik je 2-3 ure vožnje z avtomobilom daleč. V bogatih predelih si za isti nahod lahko omisliš zdravnika na dom, ampak za primerno ceno.
Švedski sistem smo pa imeli. To je bilo nekoč in teh časov je žal konec. Pa nismo krivi delavci v zdravstvu.
Lep dan, upam, da so težave z zdravjem že za vami.
Če bi bila jaz v pacientkini koži, bi morda pomislila na nevarnost pljučnice, recimo. In bi hotela, da nekdo potrdi ali ovrže mojo bojazen. Za kar je, jasno, pristojen zdravnik, v tem primeru pač dežurni na urgenci.
Poznam dva kontradiktorna primera, od katerih bi se eden lahko končal popolnoma drugače, če bi zdravstveno osebje drugače reagiralo.
Na urgenci KC sem nekoč prisluškovala polnočnemu pogovoru med dežurno zdravnico in pacientom (naj bi oprosti, ker njegovo bratsko govorico še danes tako živo slišim). Po pregledu ga je vprašala, zakaj je pravzav prišel na urgenco, zakaj ne naslednji dan k svojemu zdravniku. Pa jo je arogantno zavrnil: “Zar ne vidite, da imam temperaturu?” “A 37,1 mislite?” ga je pobarala, on pa: “Pa tako je”. In ga je obdarila z zdravili ter bolniškim staležem.
Gospa srednjih let, ki je sredi noči prišla na urgenco po pomoč zaradi tiščanja v prsih, ni imela tako razumevajoče zdravnice, pač pa so jo po injekciji apaurina poslali domov. Žal je gospa čez nekaj ur doma umrla, zdravnica pa je začasno suspendirana in ne sme opravljati urgentnih dežurstev.
Vidite, so razlogi, zaradi katerih človek potrebuje strokovno mnenje in pacientki niti malo ne zamerim, da si je drznila kaliti mir službujočega osebja. Če bi jo zdravnica pogledala in ji povedala, da gre le za prehlad, tega sestavka danes tukaj niti ne bi bilo se vam ne zdi?
Se strinjam, da bi dežurna zdravnica gospo lahko pogledala in izključila vsa morebitna nevarna stanja in skoraj ne dvomim, da je ne bi, ko bi se vrnila iz terena. Ampak gospe niti na misel ni prišlo, da bi počakala (kot je sama zapisala). Ona je hotela pomoč takoj, v tistem hipu, ker pa temu ni bilo tako, je užaljeno odšla.
Zdravniki, ki v času dežurstva, pomagajo tudi na terenu, pa morajo velikokrat presoditi, kaj je bolj nujno – nekdo v čakalnici ali tisti na terenu (pridružujem se zapisom fitipaldija).
LP, Alenka
mi imamo tudi slabo izkušnjo z dežurno službo v Trbovljah.
očeta je 5 dni zapored močno bolela glava, vzel je nekaj tabletov lekadol pa ni pomagalo, peti dan se mu je rahlo poslabšal vid, začelo se mu je tudi vrteti, zato je šel naslednji dan zjutraj (nedelja) do dežurne zdravnice,….postavila je 2,3 popolnoma različne diagnoze (od možnosti kapi, pretresa, meningitisa….itd) nato je prejel infuzijo, potem pa navodila naj gre domov in če po 6 urah ne bo bolje naj pokliče rešilca ( brez da bi povedali razlog ….mislim, ali se ne kliče rešilca ob nujnih življenjskih primeri)
se je odločil da bo šel naslednje jutro h osebnemu zdravniku…ampak se do večera ni nič zboljšalo, 2x je še bruhal zato smo ga odpeljali nazaj k dežurnemu…no ja, skoraj ….na vratih so imeli nalepljen listek, da trenutno ni zdravnika, nujni primeri pa naj pomoč poiščejo v najbližji bolnišnici !!!!