Pozdravljeni,  prosila bi vas za nasvet. Imam mlajšo sestro, najstniških let ki je zelo zaprta vase in se le redko komu odpre. Zelo jo imam rada in se na vse pretege trudim da bi ji bila v oporo in le redko mi kaj zapupa. Pred kratkim mi je povedala, da že nekaj let vsak dan občutuje derealizacijo. Simptomi so da se ji občasno vrti, čudno sliši, ko se pogleda v ogledalo nima občutka da je v svojem telesu in tako naprej. Pravi da se je že navadila. Strlo mi je srce, ker sem edina ki ve za njene stiske. Mi lahko prosim čimbolj svetujete kako ji lahko pomagam jaz in kako si lahko pomaga sama? Ali to mine? Lahko alkohol in cigareti poslabšajo situacijo? Starši vrjetno ne bodo nikoli izvedeli, saj so zelo težavni tudi k terapevtu ne bo več hodila( saj je že nakajkrat šla (zaradi depresije) vendar ji je bilo v večjo muko kot korist). Ne jemlje nobenih zdravil. Opravila je tudi nekaj zdravniških pregledov in pregled krvi in je vse ok. Hvala vam za vaš čas!

Vzemi jo k sebi, naj bo čim dlje stran od staršev, ki so ji povzročili to bodisi s kričanjem, ignoriranjem, psihičnim ali fizičnim nasiljem. Pogovarjaj se z njo čim več, npr. o njenem otroštvu, o krivicah, ki jih je bila deležna s strani staršev/učiteljev/odraslih itd. Pokaži ji sočutje in zanimanje za to, kar ima za povedati.

Pozdravljeni!

Slišim, da vam je težko in želite svoji sestri pomagati.  Seveda je to zahtevna in težka naloga. Lahko ste ji v oporo, ampak namesto nje ne morete ničesar razrešiti. To bo njeno delo.

Simptomi, ki jih opisujete imajo lahko več vzrokov in ravno vzroki so pomembni del. Lahko bi šlo za običajne najstniške težave, kar bo lahko sama rešila, lahko pa je kaj bolj zapletenega in bo rabila strokovno pomoč. Nasveta za olajšanje simptomov žal nimam. Za to bo bolj primeren vedenjsko-kognitivni terapevt. V psihoanalitični psihoterapiji se ne ukvarjamo z odpravo simptomov, ampak simptome uporabimo za razlago težav, ki so večinoma nepredelane in vsebujejo potlačene spomine, nepredelana čustva, itd. Simptomi so na nek način naši prijatelji, saj nam povedo, da z nami nekaj ni v redu.

H kakšnemu terapevtu je hodila? Kako pogosto? Kako dolgo? Kaj je bil razlog za prenehanje?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Zdravo, najlepša hvala za vaš odgovor! Torej bi bilo najboljše da ji predlagam psihoterapevta ki  izvaja vedenjsko-kognitivno terapijo? In da redno hodi? Bi to opomagalo tudi pri odkrivanju vzrokov ali je za to kaj drugega?

Te strokovni izrazi so zelo begajoči psiholog, psihiater, psihoterapevt in ne vem kaj bi bilo najboljše trenutno za njo.

Mislim, da je nekajkrat šla k psihoterapevtu . Prenehalo se je saj se staršem ni več zdelo potrebno in jim je bilo škoda časa. Sedaj jo bom vozila jaz če bo sploh želela it. Takarat je terapevtka sicer rekla, da nima resnejših težav vendar ne vem če ji je sestra zaupala vse. Nevem pa kakšno terapijo sta imeli.. hvala vam za vašo pomoč in vse dobro tudi vam!

Moj predlog bi bil psihoanalitični psihoterapevt. VKT terapevti se ukvarjajo zgolj z simptomi, medtem, ko se psihoanalitični ukvarja s psihodinamiko in vzroki za nastanek simptomov. Omenjam VKT terapevte za primer, če bi imela željo delati samo na simptomih.

Pomembno je tudi, da ima sestra svojo motivacijo za psihoterapijo. Če bo hodila zaradi želja drugega, psihoterapija ne bo uspešna.

Alkohol lahko poslabša stanje. Ljudje ga velikokrat zlorabljajo za zmanjšanje stisk, vendar je seveda tudi škodljiv – tako telesno kot tudi psihično. Zdravstveni učinek cigaret seveda poznate. Kajenje cigaret pa tudi ponavadi pomirja. Si predstavljam, da je sestra vznemirjena, se pa težko sama pomiri. Že samo iz tega mislim, da bi bilo smiselno, da bi imela oporo v psihoterapiji.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj