Prosim vas,pomagajte!Zapadla sem v tako hudo depresijo, da samo še jočem, vsakič ob pogledu na svoje telo in mislim na samomor!Hujšanje mi je postalo še edina uteha in če mi gre teža gor, čeprav pazim kaj pojem, postanem tako depresivna, da se samokaznujem. Nimam fanta, ne prijateljev, le hujšanje!In še to me zadnje čase izdaja saj se tehtnica ne premakne nikamor in še opazila sem, da so mi hlače spet oprijete. Rada bi spet bila suha kot pred enim mesecem, ker takrat sem bila samozavestna in zagnana, sedaj sem pa kot kup nesreče in le še razmišljam kdaj se bom lahko poštno nažrla sladkarij. Kaj naj storim ker več nimam volje za živet, saj tudi tista hrana, od katere sem včasih izgubljala kile, redi.

Prosim,če mi lahko kdo malce bolj na široko opiše,kako poteka zdravljenje na odd.za motnje prehranjevanja v Ljubljani. Časovno,kako dolgo,kdo vse sodeluje,način,kako se ta dekleta tam sploh zdravijo. Za odgovor se že vnaprej zahvaljujem.

Svetujem ti da poiščeš strokovno pomoč, lahko se pridružiš tudi kakšni skupini za samopomoč. Samo toliko da se enkrat premakneš iz te točke. Potem pa boš že videla kako naprej. Če boš vedno ponavljala eno in isto stvar in upala na drugačne rezultate ostala vedno na istem.

Razumem kako se počutiš ker sem tudi sama kar nekaj let počela isto, preden sem ugotovila da talo ne gre več.

Veliko sreče

Draga Maja,
najbolje, da si osnovne informacije prebereš na spletni strani KOMZ-a, pod enoto za zdravljenje motenj hranjenja, ali na tem forumu, pod odgovorom Mojci “Kako v bolnico”.

Pozdravljena,
Izgleda res hudo, precej obupano, kar opisuješ. V tem smislu, da se ti misli vrtijo predvsem okoli tehtnice in je tvoje razpoloženje odvisno predvsem od tega, ali gre teža dol ali ne.
Nič nisi pisala o tem, kaj si že poskušala narediti za rešitev iz svoje stiske. menim namreč, da zgolj hujšanje, odpovedovanje hrani in tehtanje NISO REŠITEV.
Morda pa imaš čisto “normalno težo” in tvoje telo noče shujšati, ker pri tej zdajšnji teži normalno funkcionira, pri nižji pa bi “se sesulo” oz. postalo manj funkcionalno, organizem manj odporen… Včasih pozabljamo, da ko odraščamo, poleg velikosti človek pridobi tudi nekaj kilogramov – a le zaradi razvoja.
Ali res verjameš, da boš prijatelje, fanta in “boljše življenje” dobila le zaradi nižje teže? Eni morda dajo veliko na težo, a to ni vse, kar odloča o tem, kdo nam je všeč, zanimiv… Prepričana sem, da se v tebi skriva kar nekaj pozitivnih lastnosti in potez, ki jih drugi opazijo (in so jim bolj pomembni kot tvoji kilogrami), sama pa se jih niti ne zavedaš.

Rekla bi, da je napočil čas, da poskusiš narediti korak naprej v reševanju opisanega problema – da poiščeš pomoč in ne iščeš rešitev več sama, ampak v podpori drugih. Lahko se priključiš kateri od skupin, začneš z osebnim svetovanjem ali pokličeš katerega od naslovov, ki se ti pojavi, če na internetnem iskalniku vtipkaš “motnje hranjenja”.

Držim pesti, da najdeš zaupanje vase in pogum za korak naprej.

hey!!!!

jaz točno vem kako je to.Imam čisto iste probleme … hodim k psihiatru pa čist nič ne pomaga … poskusla sem že fuuull dosti stvari ampak nobenega učinka.Včasih mam take kriza da sploh ne grem v šolo, se sploh ne pogovarjam z nikomer… Mam anoreksijo in bulimijo ( nič ne jem če pa kej pojem pa grem izbruhat ). Če se želiš o tem pogovorit mi lahk pišeš na moj naslov ( [email protected] ) ….sej kot pravijo, pogovor včasih pomaga….

lep pozdravček
emcybrez izhoda napisal: