Depresivna tašča

Moj mož in njegova sestra izhajata iz družine, ki jim ni materialno nikoli nič manjkalo, vendar starša nikoli nista kazala kašne čustvene naklonjenosti do njiju. Vse je potekalo po načelu, da pohvala otroka pokvari in da nikoli ne narediš stvari tako dobro, da je ne bi mogel še boljše. Pripeljala sta ju do kruha, vendar ta jima nudila le malo topline, sploh nekje od najstniških let dalje. Zaposlena sta bila v zdravstvu, delala 8 ur… Njun zakon je bil baje v redu, razen, da je tast velikokrat (tudi pred otroci) dejal, da je ta stara zoprna in tečna.

Moževa sestra se je odselila na svoje pred pribl. 10 leti, midva z možem pred 6-imi. Tast je star 80 let, tašča 70. Za svoja leta sta vitalna, čeprav ju pestijo manjše zdravstvene težave. Imajo hišo, vrt, za vse (zaenkrat) poskrbita sama, čeprav jima stalno prigovarjamo, da naj povesta, če kaj potrebujeta.

In v čem je problem? V moji tašči. Je dober človek, ki vedno pomaga drugim. Je pa tudi človek, ki se obremenjuje in sekira za čisto vsako najmanjšo stvar (od tega, da perilo zunaj ni lepo obešeno, do tega, kaj delajo sosedje, pa o tem, zakaj npr. midva prodajava stanovanje in se seliva v večje, do tega, zakaj ji rože ne uspevajo…) Skratka, moj mož pravi, da je tako že od nekdaj in da se sekira tudi za to, če se trenutno nima za kaj sekirat. Svakinjo in mojega moža sicer skrbi, želita se pogovorit z njo, vendar je enostavno ne dobita. Zadnje čase se ju izogiba, tast jo ščiti. Pred kakšnimi dvemi meseci smo čisto slučajno od kolega zdravnika izvedeli, da je bila na urgenci zaradi padca (vzrok je bil uradno alkohol v krvi), po njenih besedah pa samo slabost zaradi pritiska… Da skrajšam… Res ima težave s pritiskom, vendar se v zadnjem času velikokrat zateka h alkoholu (na vinjeno je večkrat naletela svakinja, ampak takrat se s taščo ne da govorit, pa moj mož, ko jo vsakodnevno pokliče). Tast jo ščiti in nič ne izda… Zadnjič je družinski znanki zaupala, da pada iz depresije v depresijo in ta nas je obvestila…

Skrbi me zanjo, ker sem prepričana, da je nekaj HUDO narobe. Včasih je prišla tudi k nam pogledat vnuke, zdaj pa se pred tastom zgovarja, da hodi k maši, pride pa k nam. Na zunaj sicer zgleda med njima vse ok, samo to mi je dalo misliti. Rada bi ji pomagala, vsi bi ji radi pomagali, vendar ne vemo, kam po pomoč in kako jo prepričat, da jo sprejme. Mož in svakinja sta namreč že obupala…

Hvala za vaše odgovore in lep pozdrav!

Spoštovana Lina**!

Žal vam ne morem povedati veliko spodbudnih stvari, kako razrešite nastalo situacijo.
Kot ste že sami ugoovili je zelo težko ali skoraj nemogoče pomagati osebi, ki pomoči ne sprejema (nekaj smo o tem tukaj že pisali). Lahko pa seveda vztrajate in poskušate, vendar poskusite pri tem najti možnosti, ki so za taščo sprejemljive, da ji ne boste preveč vsiljevali, saj se bo tako le še bolj odmikala.
Žal je tako, da se bo malo premaklnilo, dokler tašča ne bo pripravljena sprejeti pomoči oz. videti, da jo potrebuje. Včasih pomaga, če ugotovimo kakšno vrsto pomoči, pa bi oseba lahko oz. bila pripravljena sprejeti in se poskušamo tudi mi malo prilagoditi.

Veliko sreče!

Špela, Šent