Družinski prijatelj se je znašel v hudi stiski in odklanja pomoč. Naj pvem, da živi v urejeni družini z razumevajočo ženo in enim otrokom. Ona me je tudi prosila za pomoč. Kaže vidne znake depresije. nespečnost, nima apetita, brez volje do življenja…
Pred dnevi je tudi omedlel in zato obiskal splošno zdravnico, ki pa ni odkrila nobenega zdravstvenega vzroka za njegove težave. Odsvetovala mu je antidepresive. Sam zavrača bolniško, kajti meni, da bo potem še slabše, ker delo, ki ga opravlja ne bo opravljeno. Vzrok njegovih težav tiči v tem, da je prepričan, da ni sposoben opravljati funkcije, ki mu je bila dodeljena v službi. Cele dneve visi v službi in se vrača pozno zvečer domov. Doma ves čas razmišlja le o tem, da ni vsega storil, kar bi moral. Pred letom dni je diplomiral in se kmalu zaposlil. Dobil je solidno delovno mesto, čeprav ne v stroki, ki jo je študiral. Tudi njegov nadrejeni je seznanjen z njegovimimi težavami (vsaj delno). Svetoval mu je kakšno sprostitev, vendar ne pomaga.
Kako naj mu pomagamo? Naj ga napotimo v kakšno specializirano ambulanto- kakao? Odklanja psihiatra. Morda kakšna alternativna zadeva?

5rica

Ne, samo k psihiatru! Z alternativnimi zadevami bo samo podaljseval tezave, ki se bodo se zapletle. Naj mu splosni zdravnik svetuje. MOj oce je tudi zapadel v hudo depresijo in enkrat imel neke cudne bolecine okoli srca, okoli katerih niso odkrili NIC, spet drugic pa je imel napade panike, ki so se kazali kot nekaksno dusenje, pa spet NIC. Par tednov kasneje pa se je izkazalo, da so ga morile ene prisilne misli in da je ze zelo zabredel v depresijo. Moja tasca pa je v podobnem smornu in 10 let zapravila na alternativnih zadevah, zdaj pa je res hudo. Tudi ona je odklanjala psihiatra (kao da jo bodo nafilali z zdravili in bo kot robot – ker nekoc so dajali res veliko pomirjeval, zdaj pa so dosti boljsa zdravila), ampak je potem pristala tocno tam, ker ce je res hudo, brez tega ne gre.
Ce sam ne bo hotel, se bojim, da ga boste tezko spravili. Mogoce, ce ima dobrega zdravnika, da mu stvar predstavi realno – psihiatri predpisejo antidepresiv, ki nadomesti snovi, ki jih mozgani trenutno niso sposobni proizvajati. Glede na to, da ni star, je mozno, da se bo v nekaj letih spravil iz tega.

Pripela ti bom nekaj stvari, ki sem jih skopirala tu pa tam po forumih:

tipični znaki depresije so depresivno razpoloženje, potrtost, turobnost, čemernost,občutki krivde,samomorilna razmišljanja, zgodnja, srednja oz pozna nespečnost, upad delovnega elana, upad volje do razvedrila in spolnosti, pomanjkanje apetita, izguba kreativnosti, padec telesne teže, pomanjkanje tolerance, upočasnjenost, hipohondrija, samoobtoževalnost, pri čemer ni nujno, da so vsi prisotni hkrati.

depresivna oseba nenehno tuhta, po možnosti najbolj neugodne in zoprne variante in se pri tem kot v spirali spušča vedno nižje v razpoloženju. Največjo uslugo jim naredi okolica, če njihovo pozornost veže na neko dogajanje zunaj njih ali pa na kakšno drobno delovno obveznost. Seveda morajo dobiti že za majhen a uspešen trud veliko nagrado v obliki pohvale. Pogovora o bolezni ne načenjajte, pozornost usmerjajte na sprotne načrte, spodbujajte telesno aktivnost (dihalne vaje, nakupovanje, sprehodi)

1. Kaj je depresija?
Depresija je zapletena motnja zdravja, ki prizadene področje razpoloţenja in čustvovanja, mišljenja in kognitivnih (spominskih funkcij), spremeni psihomotorično aktivnost, ter se manifestira z raznolikimi telesnimi siptomi.Lahko se pojavi kot enkratna epizoda, ki po ustreznem zdravljenju izzveni, lahko pa preide v kronično motnjo, ki se ponavlja.Depresivnost z občutki potrtosti, brezvoljnosti, brezupa, zaskrbljenostjo in tesnobnostjo močno spremeni bolnikovo doživljanje sveta in prizadene njegovo samopodobo. Depresivni bolniki se zato umikajo v osamo in opuščajo aktivnosti, ki so zanje pomembne za uveljavitev, izgubljajo pa tudi interes za stvari, ki so jih pred boleznijo z veseljem počeli. Kakovost življenja se jim tako zelo poslabša.

2. DEJAVNIKI
Biološki dejavniki:
a) dednost – depresija se pogosteje pojavi pri človeku, ki ima v sorodstvu depresivnega bolnika. Pri depresivnih bolnikih zboli 10-30% sorodnikov v prvem kolenu.
b) prenašalci živčnih impulzov – depresivne motnje, naj bi bile posledica pomanjkanja prenašalcev živčnih impulzov na enem ali več mestih v možganih (to je zaenkrat samo hipoteza). Antidepresivi delujejo tako, da povečajo količino prenašalca živčnih impulzov.
c) endokrinološke motnje: depresije so pogostejše pri npr: Cushingovi bolezni, bolezni obščitničnih žlez, …
-Psihološki ( razvoj otroka, čustveno prikrajšanje …)
-Eksogeni:
doživetje izgube in ločitev,
konflikti in obremenitve
osamljenost
pomembni življenjski dogodki
razbremenitve po večjih obremenitvah
reakcije vezane na obletnice oz. pomembne datume

ZNAKI:

1. V razpoloženju in čustvovanju
.žalost
·občutek praznine
·apatičnost
·tesnobnost
·razdražljivost
·jezavost
·zmanjšana zmožnost veselja
2. Področje mišljenja in spominskih funkcij:
.motnje koncentracije
·neodločnost
zmanjšano samospoštovanje
·nerazumni očitki samemu sebi
·občutki krivde in nemoči
·pesimizem
·razmišljanje o smrti in samomoru
3. Področje psihomotorične aktivnosti:
·upočasnitev
·agitacija (pri vznemirjenem, prestrašenem bolniku
4. TELESNI znaki:
·bolečine v mišicah in sklepih
·tiščanje v prsih do bolečine
·glavobol
·vrtoglavica
·bolečine v želodcu in črevesju
·zaprtj
.panični napadi

Depresija vezana na specifična življenjska obdobja
OTROŠTVO:V tem obdobju se depresivnost lahko kaže z nesamostojnostjo, pretirano odvisnostjo od zanj pomembnih oseb (mati, oče) in s slabšim razvojnim napredkom.Možno pa je tudi, da se depresivnost izrazi s pretirano živahnostjo otroka. Tak otrok je nemiren, zadirčen, zahteven in moteč.
Obdobje ODRASLOSTI: delovne storilnosti in učinkovitosti pri delu, nezmožnost občutiti zadovoljstvo, upadanje spolnega poželenja, kar potem še bolj prizadene človekovo mnenje o sebi in svoji sposobnosti in privede do samoobtoževanja ter zatekanja v različne odvisnosti (alkohol, hrana, zdravila).
Obdobje STARANJA :V današnji profitno usmerjeni druţbi se posameznikova vrednost enači z njegovo delovno učinkovitostjo, ki pa z leti slabi. Starejši posameznik se tako čedalje težje potrjuje, kar še bolj slabša njegov pogled nase, počuti se odrinjenega in osamljenega, temu pa se pridružijo še vse pogostejše zdravstvene tegobe in slabša ekonomska situacija. V tem obdobju naraščajo samomorilna nagnjenja.

DRUGA OBOLE NJA, ki se lahko kažejo z depresijo
·slabokrvnost
·obolenja ščitnice
·jemanje določenih zdravil (antihipertenzivov, antihistaminikov, analgetikov,…)
·rakasta obolenja
·kronične bolezni

ZDRAVLJENJE:
.zdravila
.suportivni ukrepi
·psihoterapija
·različne oblike aktivacije (muzikoterapija, gibalno-plesna terapija, slikovna terapija, komunikacijske skupine)
Pri hujših oblikah depresivnosti uporabimo zdravila v kombinaciji s psihoterapijo, pri blagih motnjah pa zadostuje psihoterapija.al, po njihovem razumevanju, sploh ni potrebno zdraviti, češ, saj bo sama prešla. Res je, preide, a v nasprotno smer, preide v kronično, kar vidimo kasneje, ko se zelo pogosto ponavlja.
Naj vas torej ponovno opozorim, depresija je resna, lahko tudi zelo huda bolezen. Če jo primerjam z drugimi boleznimi, vzemimo telesnimi, je včasih tako huda, da nas oropa zdravja, kot nas lahko oropa večkraten zlom stegnenice in smo zaradi tega hudo bolni ali celo invalidni. Depresija je nevarna tudi zato, ker je lahko vzrok za našo prezgodnjo smrt.

PODPORA ob zdravljenju z antidepresivi:
·opozoriti na začetno poslabšanje
·pojasnitev, da je za učinek zdravila potrebno počakati 3 tedne
·pojasnitev, da antidepresivi ne povzročajo odvisnosti
·priprava na daljši čas jemanja zdravila
·aktivni14 dnevni stalež

In še nekaj misli enega zdravnika:

Mnogi depresijo podcenjujejo, to se žal dogaja tudi nam zdravnikom. Najpogosteje pa jo podcenjujejo nešolani in oni, ki imajo sicer odlično splošno in/ali strokovno izobrazbo, a niso vešči medicine, pri tem pa mislijo in se v skladu s tem se tako tudi vedejo, da je depresija le začasna, kratko trajajoča slaba volja, okrašena z žalostnim razpoloženjem. Na ta način storijo bolniku veliko krivico in včasih tudi nepopravljivo škodo. Prosim, bodite usmiljeni do bolnikov, roke proč od mnenj, za katera niste poklicani. Tako mišljenje ima namreč pogosto hude in daljnosežne posledice, saj nas zavajajoče napeljuje na misel, da depresije, tako kot sem jo opisal, po njihovem razumevanju, sploh ni potrebno zdraviti, češ, saj bo sama prešla. Res je, preide, a v nasprotno smer, preide v kronično, kar vidimo kasneje, ko se zelo pogosto ponavlja.
Naj vas torej ponovno opozorim, depresija je resna, lahko tudi zelo huda bolezen. Če jo primerjam z drugimi boleznimi, vzemimo telesnimi, je včasih tako huda, da nas oropa zdravja, kot nas lahko oropa večkraten zlom stegnenice in smo zaradi tega hudo bolni ali celo invalidni. Depresija je nevarna tudi zato, ker je lahko vzrok za našo prezgodnjo smrt.

KATEGORIJE depresivnih motenj:
Depresijo uvrščamo med razpoloženjske motnje. Razvrstitev depresije v sklopu le-teh, pa je odvisna od njene vloge pri maničnih razpoloženjskih motnjah in od pogostnosti pojavljanja. Depresivna motnja je tako uvrščena v naslednje kategorije razpoloženjskih motenj:

Bipolarna AFEKTIVNA motnja: V tej kategoriji se depresija pojavlja kot bipolarna afektivna motnja:
·s trenutno blago ali zmerno depresivno epizodo
·s hudo depresivno epizodo brez psihotičnih simptomov
·s hudo depresivno epizodo s psihotičnimi simptomi
·z istočasnim oziroma izmenjajočim se pojavljanjem depresivne in
manične epizode

Depresivna EPIZODA
Zanjo gre takrat, kadar se depresivnost pojavi prvič, simptomi in znaki pa trajajo najmanj 2 tedna. Epizoda je lahko blaga, zmerna ali huda. Pri blagi epizodi so simptomi in znaki depresivnosti sicer moteči in neprijetni za pacienta, ne ovirajo pa njegovih vsakodnevnih dejavnosti. Zmerna epizoda pomeni velike težave pacienta pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti in dela. Huda epizoda pomeni, da je depresivna slika tako huda, da poleg nezmožnosti opravljanja dela, pacienta obremenjujejo občutki lastne ničvrednosti, ima pa tudi samomorilne misli.

PONAVLJAJOČA se depresivna epizoda
Motnja lahko traja tudi po več mesecev, vmesna izboljšanja pa so različno dolga.Trajne razpoloženjske motnjePrisotne so v poteku vsega pacientovega življenja.CiklotimijaRazpoloženje pri tej motnji niha od blage depresivnosti do stanja rahle privzdignjenosti.

DISTIMIJA:
Distimija je kronična razpoloženjska motnja, ki se kaže s prevladujočim slabim razpoloženjem, slabo voljo, pritoževanjem nad življenjem in nezadovoljstva. Vmes so mogoča tudi obdobja dokaj dobrega razpoloženja, ki pa hitro minejo. V to kategorijo uvrščamo tudi: depresivne nevroze, depresivne osebnostne motnje, nevrotske depresije in anksiozno depresivna stanja.

dovzetnost za depresijo ima pomembno zvezo z dednostjo, gre pa v bistvu za biokemično presnovno motnjo, tako da v tem pogledu kake specifične preventive ne morete izvajati. Običajno svetujemo prehrano z čimveč lecitina(soja . ajda čičerika) saj lecitin ugodno vpliva na serotoninski sistem, telesno aktivnost in konjičke.Če bi se depresija pojavila, je trba vedeti, da bo potek krajši čim prej se začne zdravljenje in zato v takem primeru ne kaže odlašati z obiskom pri zdravniku.

prisilne misli ( s tujko obsesije) so vsaj v elementih pogosto prisotne pri depresiji, saj imajo skupne biokemične prvine in se tudi zdravijo z istimi zdravili. Značilno za prisilne misli je, da se prizadeti ves čas DOBRO ZAVEDA nesmiselnosti svojega doživljanja, a tega ne more spremniti. Kadar ne zmore ločiti, katere misli so resnične in katere ne, govorimo o precenjenih ali prevalentnih mislih, ki lahko preidejo v blodnje. Te z depresijo nimajo nobene zveze, tudi biokemični substrat je drugačen.

Draga Jasna,
resnično hvala za izčrpne informacije. Jutri gre k splošni zdravnici od njegove žene, kajti njegova ga je na hitro odpravila in to je bilo to.
Upam na najbolše. Radi bi ga spravili na morje vsaj čez vikend, pa tudi to odklanja. Ali misliš, da bi bilo vredno vztrajati in ga prepričati, da bi mu koristilo?

5rica

Vsekakor! Na dopust z njim, če je možno vsaj za dva tedna! Pa mogoče vpis na kakšen seminar, kjer bi se naučil delati to, kar mora delati. Vem, da je težko, če opravljaš delo, za katero se nisi izobraževal, seminarji lahko k temu veliko pomagajo, pa tudi k samozavesti!

Uh, ponavadi ne marajo med ljudi in v kraje, kjer se morajo na novo prilagajati. Ne vem, ce morate vztrajati – vcasih je se slabse, vcasih bolje.

Draga 5rica!
Govorim iz lastne izkusnje izpred petih let. Stara sem bila 24 let – tik pred diplomo. Znaki moje depresije so bili nejescnost, bruhanje, tresenje, nespecnost, napadi panike in malodusja Vmes sem bila zaradi izsusenosti sprejeta v bolnico, odkrili so mi rano na dvanajsterniku – “posledica zivcev” – je bila izjava zdravnika. Zamenjala sem splosno zdravnico, ki mi ni vedela, kako pomagati in prisla v roke odlicni zdravnici, ki me je s pogovorom in prigovarjanjem spravila na antidepresive. Utemeljila jih je s tem, da se mora nejprej fizicno stanje urediti, da lahko potem delas na dusevnosti.Vse skupaj je trajalo dva meseca, preden sem bila pripravljena vzeti antidepresive. Po 14 dneh so prijeli in potem me je napotila h klinicnemu psihologu, kjer sem se ogromno naucila, kako se spopadati s temi zadevami (da se ne bi ponovilo in kako ravnati, da prepoznas znake pri sebi, ipd.). Po sestih mesecih (obisk enkrat mesecno) sem zakljucila terapijo, z zdravili sem zakljucila se prej (po petih mesecih jemanja).
Veliko oporo sem nasla pri domacih. Pomembno je, da ima ob sebi nekoga, ki se je pripravljen spopadati z dvomi, zavracanji pomoci, ipd. Zavracanje zdravil in terapije je (lahko) tudi del depresije.
Je pa dobrodoslo vse: sprememba okolja, FIZICNA AKTIVNOST – nekaj, kar ti pomaga prebiti dan. Nekaj, kar te, ceprav za eno ali dve uri, spravi v boljse, bolj konstruktivno razpolozenje.

Upam, da ste pri zenini splosni zdravnici nasli razumevanje. Sporoci, kako ste kaj resili.
Alenkica

Včeraj je obiskal ženino zdravnico, ki mu je predpisala neke blage antidepresive, ki pa primejo zares šele nekje po štirinajstih dneh. Za začetek je dobil še neka zdravila za boljši spanec. Zelo zadovoljen je bil s pogovorom in upamo na najboljše. Zdravnica je rekla, da je prišel zadnji hip, kajti zapadel je že zelo globoko. Odsvetovala mu je dolg bolniški stalež in priporočila le nekaj dni dopusta.

Hvala za izčrpen odgovor, vsaka beseda nam v tem času, ko se spopadamo s to boleznijo koristi!

5rica

ja, antidepresivi rabijo 2-3 tedne, da “primejo” – in pazite, opozorite ga, da je lahko v tem obdobju navidezno poslabsanje stanja, potem pa po 3 tednih v bistvu vidis, ali dobro deluje ali ne. In res, dolga oddaljitev od normalnega zivljenja bolj skodi kot koristi, saj se potem depresiven clovek se bolj izogiba ljudi in se bolj tuhta svoje. Res se drzite tega, da poskusite na kak nacin razvedriti, motivirati za kaj novega (sprehod, nekaj, kar bo zmogel in mu bo dalo zadovoljstva). Z malimi koraki bo zadovoljen in mu bo dvignilo samozavest, potem bo verjetno sposoben vecjih korakov. Mislim, da je veliko bolje, ko je clovek mlad in ni stvar ze fejst zakoreninjena. Le iscite literaturo o dperesiji, berite, kako stvar funkcionira – tako mu boste najbolj pomagali, ker ga boste zmogli razumeti. Meni vcasih skoraj poci zivec, ko vidim, kako ga depresivni ljudje “lomijo”, vcasih bi jih clovek kar stresel – ampak v bistvu se je treba poglobit v njihovo dozivljanje in iz tega zaceti delati (kar ne pomeni dajati potuho). aja, zelo me je presenetilo, ko sem prebrala, da ne nacenjat pogovora o bolezni, ker depresivni clovek ze tako ali tako stalno misli na to. Jaz sama ne znam kaj storiti, ko moja tasca kar naprej hoce govoriti o tem, sprva sem mislila, da je to ok, ampak ni, zato skusam cimprej pogovor obrnit drugace. V bistvu ona isce nekaksno razumevanje in spodbudo, vendar v smeri, ki sedaj ni prava in tega ne morem delati (ces, “ja, kar jemlji manj zdravilm, saj se kar fajn drzis” – ce vidim, da v resnici ne funkcionira nic bolje). No skratka, vsak clovek je drugacen in drugace prenasa to bolezen. Zelo dobro je, da je prijatelj sprejel pomoc – ker od tam se lahko zacne delati. Verjetno se je bal psihiatra, ker se je bal, da bo oznacen za “psihota”.

Zdaj sem se vrnila iz morja, kjer je bil tudi prijatelj z družino. resnično ni nič bolje zdaj jemlje enajsti dan pomirjevala in še ni nič bolje. Je pa sedmi dan ponoči začutil za nekaj časa neko neizmerno izboljšanje in izredno razpoloženje. Naslednji dan popoldan pa spet popolna depresija.
Hvala za odgovor!

5rica