depresija in narcistična osebnostna motnja
Nekje na tem forumu sem zasledila tale odgovor (kopiram):
narcistična osebnostna motnja označuje prevladujoči tip reagiranja oziroma osebnostne značilnosti, ki so vtkane v značaj, pridobljene pa so deloma z genetskimi dejavniki deloma pa s priučenimi vedenjskimi vzorci.
“Ljudje z narcistično osebnostno motnjo imajo pretiran občutek samopomembnosti, in zato zahtevajo zase poseben tretman.Kritiko slabo prenašajo,se bodisi hudo razburijo ob njej , ali po jo povsem prezrejo.Na vso silo si želijo doseči slavo in bogastvo.Njihovi odnosi so nestabilni, v posebno nezadovoljstvo spravljajo okolico z nasprotovanjem dogovorjenim pravilom vedenja.Pogosto vzkipijo v javnosti.Niso sposobni sočutja in hlinijo simpatijo samo zato da bi dosegli sebične namere.Zaradi krhkega samospoštovanja so nagnjeni k depresiji.S svojim vedenjem povzročajo, medosebne težave,probleme z zaposlitvijo,zavračanje in izgube , to pa so stresi, ki so jih sami najmanj sposobni reševati.”Kaplan& Sadock`s Synopsis of Psychiatry.
Po DSM IV (kategorizacija bolezni in sorodnih stanj) izpolnjuje pogoje za takšno motnjo človek ki:
1. ima povečan občutek lastne pomembnosti brez za to pomrembnih dosežkov.
2. vdaja se razmišljanju in fantazijam o brezmejni uspešnosti
3. prepričan je o svoji enkratnosti, zato verjame, da ga lahko razumejo le ljudje z izrednimi sposobnostmi
4. zahteva in pričakuje poudarjeno občudovanje
5. pričakuje posebno naklonjeno obravnavo, ali avtomatsko strinjanje z njegovimi predlogi
6. izkorišča druge
7. ni zmožen sočustvovanja
8. je pogosto zavisten
9. se arogantno vede
LP
Pozdravljeni, Zhelvica!
Psihiater je zdravnik. Njegova prednost je, da obvlada tudi zdravljenje z zdravili. Klinični psiholog s psihološkim pregledom poda bolj objektivne podatke o stanju posameznika in tako dopolnjuje obravnavo pri psihiatru. Oba pa lahko pomagata s psihoterapevtskim ukrepanjem, odvisno pač od njune dodatne izobrazbe.
lp
Pozdravljeni, Danila!
Diagnoze niso subjektivne, v kolikor so bili v uporabi vsi možni diagnostični pripomočki. Nekatere diagnoze se bolj pogosto zamenjujejo in obstaja za takšne zamenjave logično pojasnilo. Recimo: osebnostne motnje so razdeljene po sklopih. Včasih je težko natančno opredeliti za katero osebnostno motnjo znotraj istega sklopa gre.
lp
Kopiram:
Shizoidna osebnostna motnja. Osebnostna motnja, za katero je značilen umik iz čustve-nih, socialnih in drugačnih stikov, nagnjenost od fantazije, samotarskih dejavnosti in introspekcija. Sposobnost izražanja čustev in doživljanja ugodja je omejena.
Pozdravljeni, Danila še enkrat.
Pri rednem kliničnem delu prihajam v dileme. Zadnjič ravno med paranoidno in shizoidno osebnostno motnjo. Eno je prebiranje diagnostičnih kriterijev, drugo pa je izluščiti značilnosti in razlike pri pacientu. V konkretnem primeru je dilema ostala, čeprav se vam zdi razlika po opisu vidna že na daleč.
Ker sem že omenila sklope vam jih predstavljam.
A
paranoidna
shizoidna
shizotipska
B
antisocialna
mejna
histrionična
narcistična
C
izogibajoča
odvisnostna
obsesivno kompulzivna
lp