Pozdravljeni,
Stara sem 43let in imam težave z anksioznostjo,depresijo in visokim pritiskom.Najprej mi je moj psihijater napisal AD-FLUVAL 20mg in Apaurin 2mg dokler AD ne prime,ki mi je kljub začetnim težavam,ki so se najbolj kazale z občasnim povečanim RR,kasneje pomagal in se je stanje stabiliziralo,nato so zdravilo Fluval umaknili in mi je zdravnik napisal PORTAL 20mg,ki so ga žal pred kratkim tudi ukinili.Nevem zakaj toda PROZAK in FODDIS mi nista odgovarjala.Nato je moj zdravnik bil nekaj časa odsoten in jaz sem prenehala z jemanjem AD-jev.Dva meseca sem bila brez AD-jev in sem se počutila vredu,zato nisem šla nazaj k mojemu zdravniku,saj sem mislila da bo zdaj vredu tudi brez zdravil,ki sem jih redno jemala pet let.Toda po dveh mesecih se je začelo ponovno trpljene.Napadi panike-občutek strahu,trosenje,omotica,potenje,razbijanje srca,oblivanje vročine,kasneje še jokavost,izguba teka,ipd.Hodim tudi k psihologinji,ki mi je zelo pomagala med zdravljenjem in me je naučila tehnike sproščanja,ki sem jih tudi redno izvajala.Pred enim mesecem mi je zjutraj okoli pol pete postalo slabo.Bila sem omotična,občutek straha ,trosila sem se..itd ker živim 10km stran od psihijatrične bolnišnice me je partner peljal tja.Tam sem žal naletela na zelo neprijazno in brezčutno zdravnico,ki me ni niti redno pogledala kaj šele da bi me vprašala kaj in kako je z mano,nahrulima me je zakaj sem prišla ob peth zjutraj,da je imela zelo naporno noč in da je že dva dni dežurna.Vglavnem groza ,namesto prijazne besede in pogovora da bi izvedela kako je moje stanje in zakaj sem prišla me je šebolj spravila v strah in v jok.Karkoli sem ji skušala povedat o mojih težavah me je prekinila,da je pač ona tudi samo človek in da rabi počitek in da zakaj sem prišla ob taki uri.Napisala mi je zdravilo Brintellix 10mg 1tab.zjutaj in tu se je zadeva končala.Občutek imam da dlje ko ga jemljem bolj sem brez volje in veselja,še z nečakinjo,ki jo imam zelo rada in me je vedno spravila v dobro voljo in sem se z veseljem z njo igrala in zabavala se nimam veselja niti volje ukvarjat.Ko sem po treh tednih jemanja tega zdravila,prišla nazaj k zdravnici ,ki mi je to zdravilo napisala in ji to povedala,mi je rekla da sem zelo nehvaležen bolnik in da je to zelo dobro in drago zdravilo in da ni res da mi ne pomaga,nikakor mi ni želela napisati kakega drugega AD-ja.Moj zdravnik začne delat šele 10.05. a jaz sem vedno bolj na dnu.Vsako jutro se vstanem z trosavico in občutkom strahu,jokava ter brez volje.Najhujša so jutra čez dan si poskušam pomagati z Apaurinom 2mg včasih vazamem tudi 2 Apaurina a zaman po tem sem samo šebolj zaspana in utrujena.Zanima me zakaj mi ne pomagata ne apaurin 2mg ne tehnike sproščanja ko dobim napad panik in zakaj mi po treh tednih ševedno ne pomaga Brintellix ,ki mi ga je napisala?A obstaja kak AD,ki nima nekih hudih stranskih učinkov in ne vpliva na RR?LEPO VAS PROSIM ZA ODGOVOR NA MOJA DVA VPRAŠANJA IN ZA NASVET KAKO NAJ SE SPOPADEM Z JUTRANJO OMOTICO IN TROSAVICO DOKLER NE PRIDEM NA VRSTO PRI MOJEM PSIHIJATRU.NAZAJ V BOLNIŠNICO K TISTI ZDRAVNICI NE GREM,KER ME ŽE SAMA MISEL NA SREČANJE Z NJO SPRAVI V STRAH IN JOK.Hvala za vaš odgovor in L.p

Pozdravljeni,

po 3 tednih se učinek AD šele začne kazati in ni čudno, da ga še ne čutite. Tudi 2mg Apaurin je zelo blag in v primeru hude anskioznosti ni zadosten. Morda pa van zdravnica ni povedala, da je v prvih tednih uvajanja AD najbolj moteči stranski učinek prat povečana anksioznost, in se van verejtno prat to zdaj dogaja. Brez skrbi, bo minilo.
Torej, kaj vam ostane? Počakati, še naprej se sproščati in preusmerjati misli. Žal je tako, uvajanje AD je zelo naporno, predvsem pri tistih ki imajo izrazite simptome anskioznosti, ampak boljše rešitve od teh še nimamo.
Kar se pa tiče izbire antidepresiva, jih mate še veliko na razpolago, ki so učinkoviti in varni (brez stranskih učinkov jih ni).

Lep pozdrav,

Hvala vam za hiter odgovor.Zdaj vsaj vem,kako poteka zdravljenje z AD-ji in zakaj tako slabo počutje.Žal mi je le,da mi ni zdravnica tako kot vi na kratko in razumevajoče razložila celotno zadevo,saj bi mi s tem prihranila marsikateri dvom in strah glede zdravila in začetnih stranskih učinkov ter samega poteka zdravljenja.Zanima me še samo ena zadeva.Glede na to,da sem po apaurinu zaspana in utrujena,če obstaja,kako drugo zdravilo-pomirjevalo ,ki bi mi pomagalo,dokler ne začne redno delovati AD,od katerega ne bi bila tako zaspana in utrujena.Prijateljica je imela za po potrebi Lexaurin 1,5 mg.Kaj vi mislite o tem ,je boljši od apaurina oziroma si manj zaspan – utrujen po njem in če se lahko jemlje skupaj z AD-ji? L.p in šeenkrat hvala za hiter odgovor.

Pozdravljeni,

vse je to isto, in je stvar osebnih preferencij. Če vam bolj kod Apaurin ustreza Lexaurin, ni razloga da bi na Apaurinu vztrajala. Lexaurin vam lahko predpiše osebni zdravnik.
Sem vesela, da sem vam pomagala, zato ta forum tudi obstaja!

Lep pozdrav,

Res ste mi ogromno pomagali in hvala vam za to.Komaj čakam 10.05. da pridem na vrsto pri mojem psihijatru in upam da dobim prave AD-je ,ki mi bodo res pomagali,logično da bo treba potrpeti prvih par tednov,kot ste napisali,toda,če človek opazi vsaj malo izboljšanje mu ni težko potrpet.Nikoli pa ne bom razumela zdravnice ,ki mi je napisala sedanji AD in vztrajala da ga moram jemat,čeprav sem jo prosila naj mi napiše kateri drugegi AD,ker tega res ne prenašam in mi niti malo ni pomagal.Človek bi od psihijatra pričakoval,da mu prisluhne,razumevanje,lepo besedo,in upoštevanje pacijentovega mnenja.Jaz sem dobila nadiranje in zelo nekorektno in neprijazno obravnavo.Veliko je še podobnih primerov,ki so enako doživeli pri tej zdravnici,to sem izvedela ko sem hodila k njej od drugih pacijentk,ki so hodile k njej.Zdravnice ne bom imenovala je pa zaposlena v Psihijatrični bolnišnici Ormož.Upam da bo vedno več prijaznih in razumevajočih psihijatrov in čim manj takih kot je bila ta psihijatrinja.Šedobro da imamo ta forum in vas.Še zadnje vprašanje od mene za vas.ALI SI LAHKO ZDRAVNIK DOVOLI TAKEGA RAVNANJA IN SILJENJA PACIJENTA K JEMANJU ZDRAVILA,KI MU NE USTREZA IN MU NE ŽELI POMAGAT Z KAKIM DRUGIM ZDTAVILOM,ČEPRAV GA PACIJENT ZA TO LEPO PROSI?A NI,PACIJENTOVA PRAVICA DA ZAVRNE ZDRAVLJENJE ,KI MU NE USTREZA IN ZDRAVNIKOVA DOLŽNOST ,DA MU NAPIŠE KAKO DRUGO ZDRAVILO,BREZ DA BI PACIJENTA PRI TEM NADIRAL,ŽALIL IN IMEL ZA LAŽLJIVCA?Želim vam lep dan in vas lepo pozdravljam.

Pozdravljeni,

za začetek vam bom tukaj prilepila en člen iz Zakona o pacientovih pravicah. Prepričana sem, da večina ljudi tega zakona sploh ni prebrala.
11. člen
(primerna, kakovostna in varna zdravstvena oskrba)
(1) Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino.
(2) Primerna zdravstvena oskrba je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja.
(3) Kakovostna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta.
(4) Varna zdravstvena oskrba je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev.

Torej, vsak zdravnik si lahko drugače predstavlja “odnos sodelovanja in zaupanja” in tudi sama sem v praksi opazila, da si veliko zdravnikov ta odnos predstavlja po mojem mnenju popolnoma napačno. Sama se zelo trudim pacientu predstaviti možne oblike zdravljenja, tudi pozitivne in negativne plati različnih zdravil, seveda svetujem mu, na osnovi svoje izobrazbe in izkušenj, pa vendar upoštevam tudi njegove želje, če si le s tem ne škoduje in je strokovno utemeljeno. Včasih se pacient odloča drugače od mojih pričakovanj, pa vendar menim, da je dolgoročno najbolj pomemben odnos zaupanja, čeprav se včasih ne bomo povsem strinjali. Da bi pacienta nadirala ali žalila, si ne predstavljam, verjamem pa, da se tudi to dogaja. Če mislite, da smo mi zdravniki deležni boljšega tretmaja, se zelo motite. Tisti moment ko postanemo pacienti, se v trenutku zavemo vseh pomanjkljivosti zdravstvenega sistema in žalostnega položaja pacienta če nima te sreče, da ima strokovnega IN človeškega zdravnika. Morda je čas da o tem vsi spregovorimo. Morda bi morali vsi zdravstveni delavci, kot del obvezne prakse, ležati en teden v bolnici, in biti deležni vseh pikrih pripomb, vseh neodgovorjenih vprašanj in vseh obračanja z očmi ko postanejo “sitni in zahtevni”.
No, zdaj sem se raspisala. Želela sem samo povedati, da vas razumem.

Lep pozdrav,

SPOŠTOVANA GOSPA ZDRAVNICA,
MED BRANJEM VAŠEGA ODGOVORA SEM SE KAR RAZJOKALA ,KER STE MI NAPISALI ZELO LEP,RESNIČEN IN ISKREN ODGOVOR.STRINJAM SE,RES BI BILO TREBA SPREGOVORITI O TAKIH TEMAH IN NE SAMO TU NA FORUMU,AMPAK TUDI JAVNO V KAKI ODDAJI PO TV-ju,RADIJU ALI ČASOPISU.OGROMNO NAS JE S POMEMBNIMI IZKUŠNJAMI A KAJ KO, SE BOJIMO SPREGOVORITI IN SE IZPOSTAVITI ,SAJ SE BOJIMO ODZIVA OB NASLEDNJIH OBISKIH ZDRAVNIKOV.KO BO IN ČE BO GDAJ PRIŠLO DO TEGA,DA SE BOMO OPOGUMILI IN SPREGOVORILI O TEJ TEMATIKI,OZIROMA O TEJ TEŽAVI, SEM PRVA ,KI JE PRIPRAVLJENJA SODELOVATI IN SE TUDI JAVNO IZPOSTAVITI,SAJ VEM ,DA BOM S TEM MARSIKATEREMU PACIJENTU-PACIJENTKI OLAJŠALA OBISK PRI ZDRAVNIKU IN MU PRIHRANILA VSE KAR SEM SAMA DOŽIVELA IN VIDELA MED OBISKOM PRI OMENJENI ZDRAVNICI.PA TUDI,KO JE MOJ OČE BIL V ENI SB SE JE ZGODIL TAK INCIDENT ,DA JE MALO MANJKALO DA NISEM RES VSEGA JAVNO RAZKRILA A KAJ KO SE BOJIM SAMA POSTAVITI PROTI VSEM.dAJ NAM BOG ČIM VEČ TAKIH KOT STE VI,SAJ POSTAJAMO VSI ,KI ENKRAT ZBOLIMO ALI KONČAMO V BOLNIŠNICI SAMO ZA ENE ZDRAVNIKE SAMO ŠTEVILKE IN NE LJUDJE,ČAST IZJEMAM,A KAJ, KO JIH – VAS JE TAKO MALO.PRISRČEN POZDRAV IN 1000x HVALA!ŠE ENA LEPA MISEL ZA VSE ,KI TO BERETE:Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja.
Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko za vedno ostane.
Nihče ni tako bogat, niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti,
z njim lahko vsak samo pridobi.
Nasmeh prinaša srečo v hišo, prijatelju pomoč in hitrjše okrevanje bolanemu.
Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo kadar se ga podarja in je iskren!

Pozdravljeni,
spet se obračam na vas z enim vprašanjem.Zanma me ,ali je to res,da če začnemo z jemanjem AD-jev z manjšim odmerkom (naprimer imam 10mg AD in ga začnem jemat prvi teden po 5mg oziroma polovičko in nato drugi teden celega 10mg) ,da so takrat blažji stranski učinki in jih je manj?Lepo prosim za odgovor in vas lepo pozdravljam.

Pozdravljeni,

res je. Pri anksioznosti to pogosto uporabljamo. Razen če želimo čimprejšnji učinek in je pacient pripravljen prenesti več stranskih učinkov na začetku, takrat se odločamo za hitro uvajanje. Torej, uvajanje je lahko različno, ni enega pravila.

Lep pozdrav,

Glede na to da imam večje in hujše težave z anksioznostjo kot z samo depresijo,ki je seveda tudi prisotna ,ampak ne toliko izrazita in moteča kot anksioznost.Zanima me ,če bi bilo v mojem primeru bolje da začnem z AD-ji na tak način,najprej polovička en teden pol pa cela tableta?

Bi kar rekla, da ja, v vašem primeru.

Lep pozdrav,