Depresija ali kaj drugega?
Pozdravjeni!
Ožji družinski član je v zadnjih petih letih po operaciji zaradi raka vedno bolj depresiran. Rak je zaenkrat zazdravljen, vendar jemlje zdravila zaradi drugih težav in sicer:
– Sinvacor 10 mg
– Lacipil 4 mg
– Tertensif SIR 1,5 mg
– Bioprexamil 10 mg
– Aspirin Protect 100 mg
Po potrebi zaradi močnih bolečin v nogah ali rokah (sklepi) pa tudi Tramal ali Zaldiar.
Ali je možno, da tudi zdravila vplivajo na razpoloženjske motnje? Pred leti je bil to vesel človek, poln humorja, rad je imel družbo in vedno je poskrbel, da mu ni dolgčas. Zdaj ne razume ali noče razumet hecanja, postal je pikolovski za vsako stvar, včasih imaš občutek, da kar išče prepir in kje bo kdo kaj napačnega naredil. Včasih govori o samih katastofah in si povrhu še kaj izmisli.
Tudi pretirano je ratal občutljiv na čistočo in vse se mu gravža. Vsi se mu zdijo umazani, tako da še v morje ni šel, čeprav je bilo zelo malo ljudi na plaži, pa skoraj nobenega v vodi. Prej nikoli ni imel takih motenj in to še sam prizna.
Po drugi strani, kadar mu razpoloženje dvigne nam neznana stvar, da spije par kozarčkov vina, se mu vedenje spremeni in pokaže zametke veselega človeka. Kot, da mu zavore popustijo in se sprosti. To se lahko zgodi enkrat na 10 dni ali pa se dogaja 2 dni skupaj. Potem je pa spet isto. Je pa zelo trmast karakter in nikoli ne bo sprejel zunanje pomoči. Tudi vse kar domači rečemo ali pa ne rečemo, zanj ni pomembno. Svetujte, prosim, ali je kakršnakoli možnost oz. način, da se mu pomaga?
Pozdravljeni Luna,
Glede zdravil vam ne morem dati kompetentnega odgovora, ker nisem zdravnik. Predlagam, da pogledate v navodila in pregledate ali so mogoči tudi takšni stranski učinki ali pa povprašate zdravnika.
Občutek imam, da je njegovo vedenje povezano s fazami žalovanja. Do žalovanja namreč lahko pride, ne samo ob izgubi oz. smrti osebe, ampak tudi ob poslavljanju od dobrega zdravja, kot je v primeru vašega ožjega družinskega člana. Vedenje, ki ga opisujete je značilno za 2. fazo žalovanja (jeza, bes, agresija). Ta čustva so pri njem usmerjena v okolico ali bližnje. Tudi njegovo zavračanje vašega mnenja je znak tega.
Ste poizkusili s pogovorom o njegovem stanju? Vzpodbujati pogovor o tej temi? Pomembno je, da vanj ne silite, ampak počakate na pravo priložnost, ko sam odpre temo (vsaj nakaže, če ne drugega).
Predstavljam si, da mu alkohol vzdigne razpoloženje in dobro počutje. Tukaj bi bil jaz pozoren na nevarnost za potencialni alkoholizem. Prijetno počutje ob kozarčku vina lahko hitro postane odvisnost od kemičnega dvigovanje razpoloženja.
Sprašujete se kako mu lahko pomagate. Nikomur ne moremo pomagati s tem, da mu skušamo kaj dopovedati, kar lahko storite je le, da mu izrazite svojo skrb in ponudite roko (tudi z občasno pripravljenostjo na pogovor o njegovih temah), vendar za njo bo prijel on, ko bo za to pripravljen.
Lep pozdrav,