Spoštovani!

Znake depresije imam okrog pet mesecev. Moja osebna zdravnica mi je dala napotnico za psihiatra, ker pa nisem želela k njemu mi je predpisala Aurorix. Jemljem ga od 6.11. letos.
Znebila sem se napadov strahu in sem malo manj tesnobna. Vendar sem še vedno ves dan nekako žalostna (najraje bi spala ali bila sama v temnem prostoru). Najbolj pa me motijo misli, ki jih nikakor ne morem obvladati.Med raznimi rutinskimi deli npr. v službi ali doma med kuhanjem, mi delajo možgani kot nori. Nenehno mislim na dogodek, ki je sprožil to stanje in ga premlevam, poveličujem, raziskujem, ter si izmišljujem razne nove situacije na to temo.
Najraje bi padla po tleh in rekla: Jaz ne morem več!
Približno trikrat v tem času, ko jemljem zdravila, sem imela po kakšno uro normalnega stanja toliko, da sem okusila kako lepo je življenje. Povedati moram, da včasih , ko je zelo hudo vzamem še Helex, ki mi ga je tudi( bolj skopo in z opozorilom naj ga
vzamem samo, če bo res hudo ) predpisala zdravnica.
Menite, da bi morala menjati zdravila ali še imam kaj upanja,da se mi bo stanje poravilo tudi s temi zdravili.
Če bom zamenjala zdravila, se proces začne od začetka ali je že Arorix naredil svoje?
Za odgovor vam bom zelo hvaležna. Lepo vas pozdravljam!

Aprilka

Spoštovana Aprilka,
zdravnica vam je predpisala odlično kombinacijo zdravil in vam je dala tudi ustrezna navodila, možno pa je ,da ni dovolj jasno poudarila, da pokaže antidepresiv svoj zaželeni učinek šele po treh do petih tednih, torej imate še dovolj časa.Ustrezna doza je 600 mg dnevno( 2x300mg).

Pozdravljeni!

Na strani http://www.immunesupport.com/articles/health/h018.htm sem našla članek o zdravljenju depresije s stimulatorjem v velikosti zapestne ure, ki ga človeku vsadijo pod ključnico in potem spodbuja delovanje živca vagus (upam, da sem prav prevedla, ne poznam strokovnih izrazov). Menda stranskih učinkov skoraj ni, rezultati pa kar dobri, posebej pri ljudeh, ki jim tablete ne pomagajo. Ne vem pa, če se to v Sloveniji že izvaja.

Spoštovana Sandra M,
naša trenutna doktrina takšnega zdravljenja še ne vsebuje,niti o njem ne poroča kvalificirana strokovna javnost ( podatki iz mednarodnega kongresa o bipolarnih afektivnih motnjah v Atenah 7 nov.letos)

Spoštovani!
Stara sem 23 let in sem poročena približno eno leto. Moj mož je po poklicu policaj in je od kar ga jaz poznam možno depresivna oseba. Ko sva se spoznala ni bilo tako očitno je pa včasih pokazal znake, vendar na to nisem polagala preveč pozornosti. Ko pa sva začela živeti skupaj pa je začel kazati znake velike depresije. Približno pred enim letom sva se skoraj že ločila zaradi tega. Takrat sem mu predlagala pogovor z mojo mačeho ki je po poklicu psihoterapevt. Ona mu je predpisala antidepresiv AURORIX. Po približno šestih mesecih se je videlo izboljšanje. Ni bil več depresiven in nasilen. Po enem letu jemanja je prekinil jemanje tablet ker se mu več ni dalo hoditi po recepte.Stanje se je spet poslabšalo. Mene zanima kako mu lahko pomagam, če on ne želi jemati antidepresiv? Koliko sem opazila so za njegovo depresijo krivi tudi starši, ker mu niso nudili v otroštvu ljubezni ampak samo materialne stvari! Zanima me, če bi mogoče imela otroka (namreč on si ga fejst želi, vendar sem jaz tista, ki neupam, ker se bojim), če bi bilo kaj boljše?
Za odgovor se vam iskreno zahvaljujem! Lep pozdrav!aprilka je pisal/pisala:
>
> Spoštovani!
>
> Znake depresije imam okrog pet mesecev. Moja osebna zdravnica
> mi je dala napotnico za psihiatra, ker pa nisem želela k
> njemu mi je predpisala Aurorix. Jemljem ga od 6.11. letos.
> Znebila sem se napadov strahu in sem malo manj tesnobna.
> Vendar sem še vedno ves dan nekako žalostna (najraje bi spala
> ali bila sama v temnem prostoru). Najbolj pa me motijo misli,
> ki jih nikakor ne morem obvladati.Med raznimi rutinskimi deli
> npr. v službi ali doma med kuhanjem, mi delajo možgani kot
> nori. Nenehno mislim na dogodek, ki je sprožil to stanje in
> ga premlevam, poveličujem, raziskujem, ter si izmišljujem
> razne nove situacije na to temo.
> Najraje bi padla po tleh in rekla: Jaz ne morem več!
> Približno trikrat v tem času, ko jemljem zdravila, sem imela
> po kakšno uro normalnega stanja toliko, da sem okusila kako
> lepo je življenje. Povedati moram, da včasih , ko je zelo
> hudo vzamem še Helex, ki mi ga je tudi( bolj skopo in z
> opozorilom naj ga
> vzamem samo, če bo res hudo ) predpisala zdravnica.
> Menite, da bi morala menjati zdravila ali še imam kaj
> upanja,da se mi bo stanje poravilo tudi s temi zdravili.
> Če bom zamenjala zdravila, se proces začne od začetka ali je
> že Arorix naredil svoje?
> Za odgovor vam bom zelo hvaležna. Lepo vas pozdravljam!
>
> Aprilka

Pozdravljeni!
Zanima me, kakšni so znaki depresije??? Kadar me je neke stvari strah (še sama ne vem zakaj), me enostavno začne vse boleti ( roke, noge, tiščanje v prsih, slabosti, bolečine v želodcu). To se mi je začelo pojavljati pred kakimi 3 meseci.
Ker sem še zelo mlada, poročena in imam dva otroka, bi rada, da se že končno znebim teh bolečin. Je to neke vrste depresija ? Kaj mi priporočate, glede na to da sem bila že pri bioenergetiku, vendar je ta strah zginil le takrat. Prosim, če o tem lahko napišete kaj več. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.aprilka je pisal/pisala:
>
> Spoštovani!
>
> Znake depresije imam okrog pet mesecev. Moja osebna zdravnica
> mi je dala napotnico za psihiatra, ker pa nisem želela k
> njemu mi je predpisala Aurorix. Jemljem ga od 6.11. letos.
> Znebila sem se napadov strahu in sem malo manj tesnobna.
> Vendar sem še vedno ves dan nekako žalostna (najraje bi spala
> ali bila sama v temnem prostoru). Najbolj pa me motijo misli,
> ki jih nikakor ne morem obvladati.Med raznimi rutinskimi deli
> npr. v službi ali doma med kuhanjem, mi delajo možgani kot
> nori. Nenehno mislim na dogodek, ki je sprožil to stanje in
> ga premlevam, poveličujem, raziskujem, ter si izmišljujem
> razne nove situacije na to temo.
> Najraje bi padla po tleh in rekla: Jaz ne morem več!
> Približno trikrat v tem času, ko jemljem zdravila, sem imela
> po kakšno uro normalnega stanja toliko, da sem okusila kako
> lepo je življenje. Povedati moram, da včasih , ko je zelo
> hudo vzamem še Helex, ki mi ga je tudi( bolj skopo in z
> opozorilom naj ga
> vzamem samo, če bo res hudo ) predpisala zdravnica.
> Menite, da bi morala menjati zdravila ali še imam kaj
> upanja,da se mi bo stanje poravilo tudi s temi zdravili.
> Če bom zamenjala zdravila, se proces začne od začetka ali je
> že Arorix naredil svoje?
> Za odgovor vam bom zelo hvaležna. Lepo vas pozdravljam!
>
> Aprilka

Spoštovana Mija,
čas jemanja antidepresivov je odvisen predvsem od doseženega zaželenega učinka, za katerega je potrebno včasih par let.Moža ne morete prisiliti, da bi jemal zdravila, saj je motivacija za to pogojena s počutjem.V stanju dobre remisije mnogi z zdravljenjem prenehajo iz zmotnrga občutka sramu zaradi zdravljenja in prepričanja, da se teževe ne bodo nikoli več povrnile, ( kar pa se zgodi zelo redko) in da bodo vse možne simptome brezvoljnost, potrtost,apatičnost in turobnost lahko premagovali sami.Možu ponovite ( večkrat), da ga cenite in spoštujete zaradi njegovih osnovnih osebnostnih lastnosti tudi če bi jemal zdravila.Moževa zdravila na vašo nosečnpst ne morejo imeti vpliva, vendar se zavedajte, da novorojenček hlrati z družinsko srečo prinaša s seboj še nekatere obremenitve, ki jim bo moral mož biti kos, zato mora prej doseči dovolj trdno zdravje.Ne omislite si otroka kot “zdravilo” zoper depresijo, saj bo najprej sam potreboval nego in skrb za svoj razvoj.Predvsem ne iščite krivde za moževo sedanje čustveno nihanje v njegovem otroštvu, vloga okolja je pri tem bistveno manjša,kot so si včasih predstavljali

Spoštovana Zaskrbljena,
tiščanje v prsih je eno imned znamenj depresije, prav tako tudi strah, vendar je to dvoje za enoznačno potrditev depresije premalo.Manjkajo še motnje spanja, apetita,motnja želje po druženju in spolnosti,pomnjkljivo samospoštovanje, vzkipljivost, nejevolja , brezvoljnost,apatija, turobnost, obup……..Preberite, prosim tudi vse, kar je bilo o depresiji v zadnjih mesecih napisano na forumu.Bolečine v udih , ki ne kažejo organskih vzrokov, so lahko posledica konverzije psihične napetosti v napetost mišičja.Zdravljenje je psihoterapevtsko.
Bioenergija , ali tisto, kar se pod tem nazivom pojmuje je v bistvu varianta sugestivno -psihoterapevtskega pristopa in doseza učinek le ob klientovem sodelovanju, zato nima vpliva na živali ali nezavestne ljudi,zunaj seanse opa je popustil tudi pri vas. Svojega strahu pa se boste iznebili šele ko boste odpravili zunanje vzroke zanj.Te bo treba še poiskati in definirati, potem tudi njihovo odstranjevanje ne bo pretežko.

Spoštovana psihiatrinja!
Tudi jaz imam problem, ki zgleda, da se ne bo nikoli končal. Že nekaj mesecev jemljem antidepresiv Coaxil, in kadar je res hudo in strah velik še Lexaurin. Kakšen dan je popolnoma dobro, dokler ne začnem razmišljati, kaj me boli.
In takrat me res začne vse boleti. Od tega, da me prav peče v prsih, do trganja v rokah in nogah, slabosti, bolečin v žlički, vrtoglavice. Takrat je tako hudo, da ne vem več kaj naj storim. Ali se bo to sploh kdaj končalo in ali so te bolečine res samo psihičnega izvora in sem v resnici popolnoma zdrava. Kri in urin sta bila vredu, pritiska imam 120/89, me pa občasno (zdravnik je rekel, da zaradi želodca), boli oz. peče prsnica. Stara sem šele 24 let. Ker z možem želiva imeti otroka, bi se rada teh sitnosti znebila. Zanima me torej samo to, če so te bolečine samo psihičnega izvora, ker si v glavi nenehno samo to mislim, da sem res bolna. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in želim vam srečno in predvsem zdravo novo leto.

Spoštovana Nataša,
s svojim predzadnjim stavkom ste si že odgovorili na vprašanje, posvetiva se sedaj še možnimm vzrokom:Psihosomatsdke motnje, kot vašim težavam pravimo, predstavljajo prenašanje intrapsihične napetosti na telesni nivo.Včasih takšno, čeptav v bistvu prijetno napeto pričakovanje sproži že načrtovana nosečnost.Ko se boste dokončno odločili, bo del napetosti in s tem telesnih nevšečnosti povsem minil, vendar vzemite pod lupo še vse dejavnike, ki vam grenijo podobo o lastni sreči( morebitno nezadovoljstvo s poklicem,doseženo izobrazbo, partnerjevo pozornostjo ipd.Te vdejavnike začnite počasi odpravljati, ali pa si vsaj začrtajte možnosti ( od partnerja lahko zahtevate pozornost seveda takoj).Privoščite si prijetno Novoletno noč in malo posanjarite, potem pa k dejanjem !