Spoštovani!

Od meseca februarja letošnjega leta, ko sem začela imeti želodčne težave, žolč mi namreč zateka iz dvanajstnika v želodec, občutek slabosti in slabo počutje, se še samo stopnjujejo. V tem času sem izgubila dobro prijateljico- sodelavko (umrla) in nekako takrat so se začele moje težave. Občasno sem čisto brez volje, popade me žalost in bi lahko jokala za vsako najmanjšo stvar. Tako sem bila 49. let polna življenja sedaj pa ne vidim nič lepega. Ne vem ali sem zapadla v depresijo, ali pa so to začetki mene, v glavnem ne znam si pomagati. Občasno vzamem kakšen Lexaurin, pa malo pomaga, toda bojim se da bi brez teh tablet ne mogla več živeti. V službi sem živčno napeta, včasih sem hodila z voljo, sedaj pa med mano in sodelavcem vlada takšno zatišje, oba sva obremenjena z delom. Ni časa za pogovore, včasih sem se pogovorila s pokojno prijateljico. Ne vem ali se moje želodčne težave ne izboljšajo zaradi psihe, ali se psiha ne popravi zaradi želodca. Vrtim se v začaranem krogu pa si ne znam pomagati.

Prosim svetujte mi, ali bi morala do kakšnega psihiatra, sem iz Savinjske doline, svoji zdravnici niti slučajno tega ne želim omeniti. Nekako se oklepam dopusta, ki je pred mano in mislim da si bom opomogla, samo če bom spremenila okolje in moje misli. Predvsem misli je težko spremeniti. Saj me preganja strah od bolezni, ko prej nikoli nisem na bolezen niti pomislila.

Prosim svetujte mi kako naprej.

Spoštovana Mina,
res je,vse kar ste napisali o svojem počutju ustreza tako depresiji,kot tesnobnosti, saj običajno nastopata skupaj.Poleg neposrednega razgovora,ki ga najprej potrebujete, so vam pri psihiatru na voljo zanesljiva zdravila le na njihov učinek boste morali počakati dva do štiri tedne ( odvisno od tipa zdravila).Za prvi obiskpri psihiatru ne potrebujete napotnice svojega zfdravnika.Obisk lahko opravite kar med poslovno potjo v katero od bližnjih mest.Zasebnih psihiatrov, tudi takšnih s koncesijo je vse več.