Pozdravljeni!
Imam vprašanje, ker trenutno res ne vem kaj naj si mislim. Imela sem že nekaj epizod depresivnega razpoloženja. Nikoli zdravljenega, ali kakor koli drugače tretiranega. A po svoji osebni diagnozi, se mi zdi, da je bil to verjetno problem. Najprej sem se velikokrat počutila tako deprimirano ko sem leto dni živela v tujini.
Potem sem imela podobne težave ob rojstvu prvega otroka. Vseeno nisem odšla po nobeno pomoč. Ker je bilo slabo, potem ko so te epizode slabega počutja minile, sem bila pa spet povsem dobra. In se mi je v teh dobrih obdobjih zdelo, da sem verjetno pretiravala in da ni moglo biti tako hudo (pa je bilo)
Sedaj sem noseča in sem spet začela opažati taka počutja pri sebi. Pridejo in igredo. Ko gredo se počutim kot vedno. Zato ne vem,. Je to samo zaradi nosečnosti? Ali sem samo obsojena na velika emocionalna padanja?
Vsekakor me tokrat ni več strah. Če bo treba bom poiskala pomoč. Rada bi dobro poskrbela za dojenčka ki prihaja in bila srečna mama. Najprej pa sem se obrnila na Vas, da slišim drugo mnenje.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Obdobje nosečnosti je lahko povezano z nihanjem razpoloženja, vendar kolikor slišim ste imeli podobne epizode tudi že prej, ob raznih (stresnih?) dogodkih. Zato mogoče te spremembe ni možno pripisati (samo) nosečnosti. Tudi ne bi rekel, da ste obsojeni na velika emocionalna padanja, saj si lahko pri tem pomagate in sčasoma lahko seveda pride do izboljšanja, zato ne vržite puške v koruzo.

S prijaznimi pozdravi,

Pozdravljeni!
Hvala za hiter odgovor! Kaj mi svetujete? Kaj naj naredim v tem trenutku? Naj čakam da mine? Se obrnem po pomoč? Sklepam da čisto prave depresije nimam. Ker če bi jo, bi bilo verjetno tako hudo, da bi vedela 🙂
Morda je samo prehodno stanje, a zaradi nekaj slabih izkušenj in prihajajočega časa z dojenčkom, sem se vnaprej ustrašila

Pozdravljeni,

od vas je odvisno kakšno pot boste izbrali. V primeru, da ste pripravljeni raziskovati svoj notranji svet in s tem ozaveščati nezavedne dele, ki vplivajo tudi na vaše občasno slabo razpoloženje, lahko poizkusite s psihoanalizo oz. psihoanalitično psihoterapijo. Gre za daljši proces za katerega je potrebna vztrajnost.

Obisk pri zdravniku ali specialistu psihiatru vam bo prinesel pomoč v obliki zdravil, ki lajšajo simptome (vendar ne odpravijo vzroka). Seveda pa lahko še vedno pustite in nadaljujete življenje kot ste ga živeli do zdaj. Skušajte začutit kakšna pot bi bila za vas – ali kakšna od zgoraj omenjenih ali pa morda tudi kakšna druga.

S prijaznimi pozdravi,