Dober dan!
Zanima me, kaj se zadnje čase dogaja z menoj… Stara sem 18 let in pred približno pol leta, smo doma imeli kar velike težave. Nekdo od mojih najbližjih je moral v bolnico in zdaj ni niti približno tak, kot bi moral biti. Za vse skupaj krivim predvsem sebe, čeprav je minilo že kar nekaj časa. Od tega dogodka sem se tudi precej spremenila. Na začetku je bilo vse še kar okej, ampak sem slabo voljo lahko brez problemov prikrivala, zdaj pa se mi zdi, da je vedno huje in da je naenkrat udarilo ven. Začela sem se zapirati vase, vse mi gre na živce in z mojimi domačimi sem nenehno v konfliktu. Prej sem bila zelo družabna in nasmejana, zdaj pa raje ostanem doma, ker mi enostavno ni do družbe. Zbujam se po 3x na noč, pogosto imam nočne more (da me nekdo lovi) in ves čas sem utrujena. Kar se tiče šole je povprečje še zmeraj zelo visoko oz. je ostalo enako, potrebujem le dosti več časa, da se nekaj naučim.
Pred kratkim sem se tudi skregala z najboljšim prijateljem. Imam občutek kot da del mene manjka. Ves čas sem žalostna, dosti jočem in počutim se osamljeno. Ljudje so začeli opažati spremembe. Vsi pravijo, da sem se zelo spremenila, moj standardni odgovor pa je, da imam pač zelo napeto v šoli in da sem pod stresom (dobro se zavedam, da lažem sama sebi).
Težave pa so se pojavile tudi na področju zdravja. Krvni tlak je znižan, pojavljajo se bolečine v trebuhu 3-4x na teden in moj menstruacijski ciklus je totalno porušen (menstruacijo dobivam na 2, 3 mesece ali pa že po 14 dneh).
Mi lahko prosim poveste kaj bi to lahko bilo? So to znaki depresije, gre za kakšna druga obolenja ali je le čudno obdobje ki bo minilo?

LP

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Sicer ne poznam podrobnosti vaše zgodbe, slišim pa, da so se vam pojavili različni simptomi na psihičnem, telesnem in socialnem nivoju. Omenjate zapiranje vase, vse vam gre na živce, konflikti z domačimi, ni vam do družbe, slabši spanec, nočne more, utrujenost, več časa za učenje, osamljenost, krvni tlak, bolečine v trebuhu, neredna menstruacija.

Vsi ti simptomi so odraz vašega intrapsihičnega dogajanja. Ker nekaj v vas ni razrešeno, se vam pojavljajo razni simptomi na vseh treh nivojih. Jaz ne bi gledal te simptome kot na obolenje, ampak na znake, ki vas opozarjajo, da se znotraj vas nekaj dogaja.

Psihoterapija omogoča prostor, kjer lahko razrešujete notranje konflikte in/ali travme, ki ponavadi povzročajo takšne simptome. Takšna notranja dogajanja ne minejo sama po sebi, ampak potrebujejo nek razplet. Drugače se nalagajo do mere, ko so simptomi prehudi in se šele nato odločimo za neko obliko pomoči. Zato bi vam priporočal, da se teh tem ne izogibate, ampak lotite s strokovno pomočjo. Takšno odločitev lahko vidite tudi kot investicijo v svoje nadaljnje življenje.

Lep pozdrav,