depresija??
Pozdravljeni!
Stara sem 24 let. Težave so se mi začele pojavljati približno 2 meseca nazaj, ko se mi je kar naenkrat zvrtelo, povišal se mi je pritisk in srce mi je bilo močno in hitro. bila sem pri osebni zdravnici, ki mi je najprej pregledala kri (bila je normalna le levkociti 11,67 in sedimentacija 20) potem pa rekla samo naj počivam in mi dala antibiotike Azibiot. Ta četrtek se mi je zopet zvrtelo, tiščalo me je v psih in se mi vrtelo v glavi. Bilo mi je slabo in dobila sem drisko. Bolečina v prsih je bila pekoča in kar močna. Šla sem na urgenco, kjer so rekli, da je to posledica virusa in anksioznosti ter da naj počivam. Rekla sem se ok, verjetno sem res anksiozna in odšla domov. Dokler se ni spet začelo… Težje dihanje… pekoče bolečine v prsih, vrtenje v glavi, bolečine v okončinah, v glavi… in zopet sem šla k svoji zdravnici. Ta me je tokrat poslala na internistično ambulanto kjer so mi zopet pregledali kri, naredili ekg in slikali pljuča. vse je bilo ok. Diagnoza zopet: Verjetno okužba zgornjih dihal in ob tem napadi anksioznosti. Zvečer pa so se začele pekoče bolečine v desni strani glave. Moja zdravnica mi je dala inekcijo ketonala vendar se stanje ni popravilo. Poslala me je k nevrologu, ki je naredil ct, tudi ta je bp. Ker težave še kar niso in niso ponehale me je zdravnica napotila k pulmologu, ta je naredil metaholinski test in izključil astmo. Naredili so mi tudi uz srca, ki je bil bp. Zdravnica je prišla do zaključka, da je verjetno dosti stvari prihičnega izvora.
Bila sem pri psihiatrinji, ki mi je predpisala xanax 0,25, ki pa se mi zdi da ne pomaga.
Zaradi pekoče bolečine so me napotili na gastroskopijo, katere diagnoza je bila žolčni refluks, gastritis celotne sluznice in gastroezofagalni refluks. Zdravnik mi je predpisal nadaljno jemanje acipana in tablete Tamital.
Začela pa sem tudi z jemanjem Cipralexa, ki je moje zdravstveno stanje še poslabšal. Izgubila sem vso voljo, v glavi sem imela občutek, da to nisem jaz, bila sem vsa zmedena… Tako, da je zdravnik rekel naj z njimi preneham in začnem z zdravilom Wellbutrin, katerega pa se ne upam začeti jemati odkar sem prebrala stranske učinke in mnenje nekaterih ljudi. Pekoče bolečine v prsih in levi roki pa še kar ne nehajo 🙁
Vse skupaj mislim, da je povezano s smrtjo prijatelja 2 meseca nazaj. Sedaj se mi zdi da sem postala paranoična. Ob vsakem malo višjem tlaku pomislim, da me bo kap. Nikamor si ne upam sama. Ne upam si na sprehod ali kakšen izlet, ker se mi takoj ko se vstanem iz postelje poveča srčni utrip in se ustrašim. Kaj naj naredim?? Strah me je jemati Tamital, ker v navodilih piše, da je stranski učinek z neznano pogostostjo nenadna srčna smrt. Res me je strah… Nisem več taka kot sem bila včasih…
Ne znam se več soočati s stresom. Takoj ko pride še najmanjša situacija (kot npr. to, da mora fant delati nadure…kar naj sploh ne bi bilo stresno) mi ”napumpa” srce in ne vem kaj naj naredim.
Že vnaprej se Vam res zahvaljujem za odgovor, vem da se verjetno preveč obremenjujem ampak vseeno bi rada slišala še Vaše mnenje. Najlepša hvala.
Pozdravljeni,
Omenili ste, da so se težave začele pred dvema mesecema, ko je umrl vaš prijatelj. Opravili ste veliko raziskav, ki so ovrgle večino obolenj, razen težave z želodcem. Ste kdaj prej opazili težave z želodcem ali so se te začele tudi pred dvema mesecema?
Smrt pomeni ena oblika separacije, poslovitve, končanja – to ste pred dvema mesecema tudi doživeli, ko je umrl vaš prijatelj. To je morda sprožilo v vas nek strah, konflikt. Zdaj imate strah pred svojo smrtjo, boleznijo, postalo pa vas je tudi strah nepredvidljivih situacij – ko npr. vaš fant dela nadure. Kaj vam to pomeni, da on dela nadure? Se morda tu skriva strah, da bi ga izgubili?
Glede na to, da ste ovrgli že skoraj vse možne fizične vzroke za vaše težave, bi bilo morda smiselno, da raziščete še svoje duševno dogajanje? Morda je razlog vaših težav psihosomatika? Morda bi vam pomagalo, da predelate smrt vašega prijatelja, ki je lahko tudi sprožilec za vaše težave, vendar ne nujno povzročitelj. Če drži, da vzrok vaših težav ni v funkcioniranju telesa, ampak duševnosti, se vam anksiozni simptomi pojavljajo kot spremenjeni vzrok pravega konflikta, ki zaenkrat v vas ostaja skrit. S samoraziskovanjem lahko pridete do teh odgovorov in do predelave.
Omenjate, da se preveč obremenjujete – preokupiranost je značilna za anksioznost in samoprepričanje, da so vsi ti bolezenski znaki le iluzija, žal ne pomaga pri rešitvi problema. Lahko se zgodi, da se vam simptomi zmanjšajo (tudi s pomočjo antidepresivov, pomirjeval, meditacijo, športom, delom, kognitivno-vedenjsko terapijo ipd.), vendar žal konflikt še vedno ostaja in ponavadi ta najde pot ter se izrazi na nek drug način (v obliki drugega simptoma). Ravno zaradi tega ne morem podati antidepresivom ali pomirjevalom ime zdravila. V primeru, da ste pripravljeni pogledati vase, vam predlagam, da poizkusite s psihoterapijo. Ni lahka pot, pa vendar boste morda na ta način našli rešitev za svoje težave.
Če imate še kakšno vprašanje ali komentar, ste dobrodošli, da ga zapišete.
Želim vam veliko uspeha pri reševanju vaših težav.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni! Pisala sem Vam že prej, najlepša hvala za odgovor, vprašala bi pa še nekaj
Res ne vem kaj na še naredim. Moji dnevi so čedalje slabši. Občutek imam kot da fizično nisem sposobna iti kam. Ponoči spim v redu in spim skoraj cele noči, takoj ko se zbudim pa se začnejo neljubi občutki. Najprej je vse ok, čim se pa vstanem iz postelje me srce ”napumpa” na polno, v glavi imam občutek kot da bom zdaj zdaj padla skupaj, kot da to nisem jaz in ni okolice okoli mene. tega občutka v glavi ne znam razložiti. Z jemanjem wellbutrina še nisem začela, ker se res bojim stranskih učinkov 🙁
Res ne vem kaj naj naredim.Nikamor ne morem sama, ker s takim občutkom v glavi ne morem voziti ali iti kam drugam peš, ker je ta občutek v glavi premočan. Je možno, da je to psiha? Ker se res bojim, da bi bila kaj resno bolna.Ne vem več kaj naj storim res… Ne morem v službo,ne morem nikamor…. Ne vem ali je mi vsaka stvar povzroča tak stres ali kaj… ker voljo se mi zdi, da sem dobila nazaj. Res si želim kam iti pa je težko 🙁
Moji občutki niso kot napadi… ne vem no… to ne mine kar v nekaj minutah ampak se pojavi vedno kadar sem pokonci:( to me je čisto ohromilo pri opravljanju vsakodnevnih dejanj 🙁 Cele dneve pa tudi ne morem ležati sama doma 🙁 ker takrat me je pa strah, da se mi bo kaj zgodilo in ne bo nikogar zraven, ki bi mi lahko pomagal. 🙁
Pozdravljeni,
lahko bi šlo za psiho, še posebej če se vam to dogaja le ko se zbudite, ponoči pa ne. Težko je vedeti kaj vam povzroča te občutke. Kolikor razumem se vam težave stopnjujejo? Intenziviranje simptomatike je lahko znak, da se vam notranja napetost povečuje, saj ni pravega odvoda. Predlagam vam, da obiščete psihoterapevta (ali psihoterapevtko), ki vam bo pomagal raziskati tisto, kar vam povzroča tesnobo in s tem sprostili notranjo napetost. Simptomi so kot smerokazi s katerimi lahko pridete do vzroka vaših težav. Kaj lahko izgubite, če poizkusite s psihoterapijo?
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
lahko se naročite tudi pri meni ali pa me kontaktirate po telefonu in vam bom, glede na vaše želje, svetoval koga drugega.
Lep pozdrav,