Evo še jaz…..
Moji problemi so se začeli okrog službe, 15 let sem delala v eni firmi kjer sem se počutila dobro, vendar sem zaradi poslovnih razlogov ostala na cesti…..
Pristala na zavodu, vendar sem po neki sreči kar hitro našla drugo službo.
Tu, se je začelo….
Služba ni to kar sem si želela, pričakujejo da delam po cele dneve, izvajajo mobing in psihične pritiske, zato sem pred kratkim pristala pri zdravniku ki mi je predpisal tablete proti depresiji.
Čeprav sem v hudi stiski ne vem, če bi tablete sploh začela jest, glede na to, da punce navajajo da se jih potem težko odvadijo…..gre za escitalopram teva….
Težko se umirim, cele dneve študiram kako naprej, v službo se ne upam ker me psihično matretirajo (čeprav vem, da bom morala nazaj), vem pa tudi to, da v tej službi ne bom več dolgo zdržala in da se bo zame ta služba kmalu končala….kar mi je v edino oporo…
Sicer pišem prošnje vendar odgovorov več ali manj ni, skrbi me za prihodnost, za prihodnost naše družine (krediti…itd..) porajajo se mi črne misli, da službe sploh več ne bom dobila – glede na situacijo v državi, vez pa žal nimam…..mož me ima že dosti, pravi da sem čisto negativna, da mislim samo še na slabe stvari (ima prav), vendar jaz trenutno ne vidim nič svetlega…

Kaj naj naredim?

Hvala ker ste me brali.

Razočarana:(

Pozdravljena mamica_sinkoma!

Znašli ste se v težki in nezavidljivi situaciji.Žal je ta situacija dandanes zelo pogosta, saj zaradi velike brezposelnosti vse preveč delodajalcev grdo ravna z zaposlenimi. Zanašajo se na to, da je ljudi strah za službo in bodo zaradi tega pretrpeli in potrpeli vse. Seveda je to sporno in neetično in rojeva številne stiske, kakor je tudi v vašem primeru. Gre za splet okoliščin in situacij, ki druga drugo pogojujejo in še povečujejo vašo stisko.

Zaradi slabe situacije v službi se vaše stanje slabša, polni ste skrbi in strahov tudi za svojo prihodnost in seveda za prihodnost vaše družine. Razumem, da ni preprosto in zna biti zelo hudo, ko človek pristane v delovnem okolju kamor hodi z muko in težavo, istočasno pa se boji ostati brez službe, ker to pomeni novo nemoč, spopadanje s krediti in nezavidljivo socialno situacijo. Zdravnik vam je predpisal antidepresiv. Vam smem povedati kako jaz vidim to situacijo? Menim, da je zdravnik presodil, da v tem trenutku ne morete s svojo voljo ali željo spremeniti svojega življena na tak način, da ne bi bili izpostavljeni vsakodnevnemu stresu. Ker trenutno tem stresu ne morete uiti, so vam antidepresivi ponujeni kot pomoč, da lažje prenašate situacijo, ki je trenutno ne morete spremeniti. Glede na situacijo, bi vam tudi sama svetovala, da se poslužite pomoči, ki vam je trenutno najbolj na dosegu roke. Seveda obstajajo druge poti- recimo psihoterapija, podporne skupine, ali pa da dobite novo službo…toda vprašanje koliko je ta trenutek vse to vam dostopno. Potemtakem je morebiti le vredno poiskusiti, če lahko s pomočjo antidepresiva zaustavite slabšanje počutja in si zagotovite vsaj približno kvalitetno bivanje. To pa si zagotovo zaslužite.

Ljudje v stiski se velikokrat spopadajo z dilemo, ali začeti z antidepresivom ali še počakati ali se temu sploh izogniti. Antidepresivi, po zagotovilih zdravnikov in farmacevtov, ne povzročajo odvisnosti, torej vas tega, da ne bi mogli nekoč prekiniti z njim, ni potrebno skrbeti. Res pa je, da se v primeru, da ne odpravite stresa v svojem življenju, slabo počutje nadaljuje oziroma se povrne ob koncu jemanja. Vse kar se tiče jemanja zdravil se posvetujte z zdravnikom. V začetku ima veliko ljudi stranske učinke, ki pa počasi izzvenijo in nekje v mesecu dni naj bi začel antidepresiv delovati v “pozitivni” smeri.

Tako, to bi bilo moje mnenje. Namreč manj škode bo, če začnete z ad- jem, kot da čakate, da vas črne misli vedno bolj preplavljajo. Odločitev je seveda vaša. Dobrodošli pa ste vedno v koilkor bi si radi še kaj razjasnili ali izvedeli. Ob pomoči ad- jev ( ali bergli kot pravijo nekateri), je včasih lažje poiskati pomoč psihoterapevta, zamenjati službo, zaustaviti izkoriščanje v okolju…

Želim vam vse dobro na vaši poti

Bernarda