Stara sem 27 let. Doma imamo probleme – oče je čudaški, zmerja nas, včasih je pil, vendar sedaj zaradi bolezni ne sme več. Tudi mama je v podobnem položaju, prenašati mora vse to, hkrati pa mu vse naredi. Tudi brat me zmerja in se psihično spravlja name. Zaradi tega močno trpim, še posebno, ko vidim, kako dobre starše imajo nekateri in kako lepo se med seboj razumejo. Imam tudi fanta, s katerim sva skupaj 1 leto, vendar ga ne smem pripeljati domov, ker sem za domače kurba. Pred njim sem imela fanta, ki pa me je prevaral in zapustil. Tako da sedaj novega ne smem pripeljati domov, kar me zelo boli. Njegovi starši me imajo zelo radi. Boli pa me to, da se brez vzroka tudi na fanta spravljam in nanj prenašam svojo slabo voljo, tako da je potem še on žalosten. Je zelo razumevajoč, vendar se vseeno bojim, da mu bo nekega dne vsega dovolj in da bo odšel.
Zadnje čase opažam, da nimam nobene volje. Ne ljubi se mi več v družbo, niti v trgovino se mi ne ljubi. Žalostna sem, razdražljiva, po koncu službe sem popolnoma izčrpana, tako da bi najraje šla kar spat. Ampak tega ne počnem. Vsak dan telovadim pol ure, nato grem pa še peš v naravo za pol ure – seveda najraje sama. Pomanjkanja apetita nimam, nasprotno, najraje bi vse kar vidim, pojedla. Tudi v službi imam probleme. Včasih sem se trudila za uspehe, se lepo oblekla, naličila, sedaj nimam volje več za to, tako da hodim nenaličena v službo, v kavbojkah, sploh mi ni pomembno, kako izgledam.
Prosim, povejte, kaj je narobe z mano. So to znaki depresije?
Hvala za pomoč in lep pozdrav.

Pozdravljeni,

težko bi rekla, da imate depresijo, vsekakor pa so to eni od znakov depresije in pomembno je, da jih vzamete resno.
Glede na situacijo, ki ste jo opisali, se doma ne počutite dobro. Seveda ima takšno ozračje vpliv na vaše počutje, kot ste že povezala. Pomembno se mi zdi, da reagirate pravi čas, ni vam potrebno narediti in razumeti vsega sama. To, da hodite v naravo je zelo dobro, saj nas narava poveže z nami, nas umiri in da potrebno energijo za soočanje s svetom. Vedno pomaga, da se o svojih občutkih pogovarjate, predlagam vam, da se vključite v skupino za samopomoč in da podelite svoje občtuke z ljudmi, ki imajo ali so imeli podobne težave kot vi; ali pa se pogovorite z našo svetovalko.

Za več informacij se obrnite na našo Pisarno za informiranje in svetovanje tel: 01-43-820-760.

Lepo vas pozdravljam,

Tanja