Pozdravljeni,

zanima me, kakšne so dolgoročne posledice dengue fever in ali je potrebno dodatno zdravljenje, ko pride bolnik v Slovenijo.

Hvala za odgovor

Spoštovana soimenjakinja!
Denga je virusna bolezen številnih tropskih in subtropskih držav: Karibi, Centralna in J Amerika, Mehika, Pacifiško otočje, tropske dežele Azije, podsaharske Afrike.

Dengo v glavnem prenaša komar Aedes aegypti, lahko pa tudi nekatere druge vrste insektov. Aedes je v glavnem aktiven zjutraj in dopoldne ter pozno popoldne.
Poznamo 4 tipe denga virusa. Okužba in nato imunost z enim tipom, nas ne zavaruje pred okužbo z drugim tipom; pravzaprav nasprotno: ob okužbi z drugim tipom ima lahko obolenje še težji potek.

Okužba z virusom lahko poteka asimptomatsko, lahko kot vročica denga (dengue fever) ali pa kot denga hemoraška vročica (dengue hemorrhagic fever), ki je najtežja in pogosto smrtna oblika bolezni.

Denga vročica: tipični simptomi so mrzlica in visoka vročina s hitrimi padci, hud glavobol, zlasti za očmi, bolečine v mišicah in sklepih, slabost, bruhanje, rdečica obraza, vratu in prsnega koša in droban rdečkast izpuščaj. Izpuščaj se pojavi 3 do 4 dni po začetku bolezni in se širi s trupa na okončine in obraz. Redko se pojavijo tudi krvavitve iz dlesni, nosu in prebavnega trakta. Običajno akutni simptomi izzvenijo v 5 do 7 dneh, utrujenost pa lahko ostane tudi več tednov do mesecev.

Bolnika zdravimo samo simptomatsko, saj specifičnih zdravil ni: mora čim več počivati, dajemo mu sredstva proti bolečinam in nadomeščamo tekočine. Antibiotiki nimajo učinka.

Torej če pride ozdravljen bolnik v Slovenijo, dodatni ukrepi niso potrebni. Če ima še simptome, navedene zgoraj, ga zdravimo simptomatsko. Po preboleli okužbi dolgotrajnih posledic ni – z izjemo že zgoraj navedenega opozorila.Če se namreč ponovno okuži z drugim tipom povzročitelja, je verjetnost pojava hujše oblike bolezni: denga hemoraške vročice. Za dengo hemoraško vročico pa so značilne hude ktvavitve z odpovedjo jeter, ledvic; smrtnost je čez 40%, zlasti težka pa je ponovna okužba pri nosečnicah.
Potnik, ki je že prebolel dengo, mora torej ob ponovnem obisku krajev, kjer bolezen obstaja, še posebej pozorno poskrbeti za zaščito pred piki komarjev.
Pozdrav!
Nina

Najlepša hvala za hiter odgovor. Imam še eno vprašanje: kakšno je “normalno” število trombocitov v krvi ? Za dengo naj bi bilo značilno, da pade pod 100.000. Kako vpliva potovanje z letalom na bolnika?

Običajno število trombocitov je med 140-340 krat 10 na deveto na liter krvi ali (140.000 do 340.000 na ml).
V akutni fazi hude bolezni: huda mrzlica, zlasti če jo spremljajo krvavitve- bolnik ne more potovati, saj potrebuje zdravniško oskrbo, nadomeščanje tekočin, ipd. V primeru blažje bolezni ali pa po preboleli bolezni pa lahko potuje lahko. Morate pa vedeti, da ga dolgo potovanje v vsakem primeru izčrpa, saj se po bolezni pogosto pojavlja dolgotrajna utrujenost, pa tudi potavanje samo na dolge relacije jw naporno: dolgo sedenje, spremembe v pritisku, časovni zamiki…
Pozdrav!
Nina