Pozdravljeni
Imam ostarelega očeta s potrjeno srednjo do težjo demenco. Tisti ki imate izkušnje mi prosim predlagajte kako ga naj prepričam, da je dom za ostarele zanj edina najboljša rešitev bivanja. Namreč je opravilno sosoben tako da brez njegove privolitve ne bo šlo, pa tudi humano se mi zdi da v to privoli.
Če ne rešim tega problema mi bo razpadla družina, ker je stanje nevzdržno.
Hvala za pametne nasvete.

Spoštovana gospa!
Zlahka razumem vašo stisko, še posebej sedaj, ko se verjetno soočate še z vrsto drugimi težavami. Glede na to, da sem kot socialna delavka kar dolga leta delala v domu upokojencev, vam bom poskušala podati malo smernic, morda vam pomagajo k jasnejši sliki nastale situacije, v kateri ste se znašla. Prva pomembna stvar je ta, da dementne osebe ne morete prepričevati, ker ni sposobna razmišljati v smeri, ki si jo vi želite. Preprosto zaradi okvarjenega spomina vaš oče tega ni sposoben in tudi stanje se ne bo izboljšalo, kvečjemu poslabšalo.
Najprej se morate odločiti, komu boste dala prednost: vaši družini, za katero pravite, da vam bo razpadla zaradi nenehne skrbi ter fizične in čustvene preobremenjenosti, ki se praviloma vselej pojavi ob dolgotrajni skrbi za dementno osebo; ali za negovanje očeta, ki v tem stanju zahteva celega človeka. Imate prav, najtežje je v primeru, ko oseba z demenco, noče v dom (ker ni sposobna odločiti, kaj je zanjo najboljše). Predlagala bi vam, da se obrnete na očetovega osebnega zdravnika, ta vam bo napisal napotnico za pregled pri specialistu. Specialist za demenco bo po pregledu hitro ocenil ali je očetova demence v takem stadiju, da sam ni zmožen oceniti, kaj je zanj v tem stanju najboljše. S tem zdravniškim mnenjem lahko na pristojnem CSD-ju sprožite postopek ureditve skrbništva za posebni primer-torej le za urejanje domskega varstva. Ko bo to urejeno, lahko z očetom v domu upokojencev pričneta obiskovati dnevno varstvo, počasi, da se oče privadi. Če res ne bi nikakor šlo, je možnost sprejema v bolnico in od tam v domsko oskrbo. Pomembno pa je, da si čimprej uredite čakalno vrsto v domu, kar boste enako lahko uredila z odločbo o skrbništvu za poseben primer. Ne smemo pozabiti, da oče v tem stanju potrebuje dostojanstvo, pomoč in vso nego ter oskrbo, ki jo potrebuje in si jo zasluži. To naj vam bo za izhodišče. Kakšna bo ta pomoč, boste morala presoditi sama. Naj vam rečem le to, da ste po zakonodaji dolžna POSKRBETI za očeta, ne pa tudi SKRBETI v nedogled, tako in toliko časa, da se boste sama čisto iztrošila. V tem je velika razlika. Če se boste odločila, da oče ostane v domači oskrbi, pa imate možnost urediti pomoč na domu, katerega imajo občine navadno tudi dobro organizirano. Torej poskrbeti, da bo na varnem in ne skrbeti, da se boste sama iztrošila.
Rada bi se dotaknila še vaših čustev do očeta, ki najverjetneje izhajajo še iz zgodnjih let: ste vedno tako zelo prezrla sebe ob očetu? Je bilo dosti čustvene manipulacije, kjer je obveljala le njegova in morda celo čustvenega nasilja? Ker sedaj nekaj podobnega doživljate: kot da vas je njegovo stanje porinilo čisto v kot, kjer je tudi vaša družina ogrožena. To so le vaši občutki, ki izhajajo iz preteklosti, v sedanjosti ni več tako, saj niste nemočna žrtev in težava ni nerešljiva. Samo osvobodite se spon, ki so vas držale vrsto let-da ste podrejena, nemočna in občutka, da karkoli se odločite, bo nekdo trpel. Še enkrat: poskrbeti in NE skrbeti. Želim vam vse dobro in naj vam izkušnja korone prinese to, da postavite sebe na prvo mesto. Da poskrbite najprej zase, za svoje psihično in fizično zdravje in nato postavite – KONČNO – sebe in svojo družino na prvo mesto. Sem vam na voljo, če želite še kakšen nasvet.
Vse dobro!