Pozdravljena!

Pisala sem odkrito in predvsem iskreno, ter na način, da smo mnogi morali čez marsikatero težko odločitev v svojem življenju. Vse se da, če si le priznamo, da potrebujemo pomoč. Ti na nek način si že, saj si pisala sem na forum. Vedeti moraš, da prvi korak je že storjen in da sledi svojim željam, ciljem naprej. Prosim ne kloni pred manipulacijo tvojega partnerja ali mame, saj jima je to cilj. Ja prav si prebrala, cilj, ker vesta da se bojiš in da nimaš poguma karkoli narediti proti njima. Enkrat v življenju bodi močna in se spopadi s težavo, ki jo imaš.
Oče je samo lutka v rokah tvoje mame, to si menda že ugotovila. Kako se ti počutiš ob tem, ko ga gledaš nemočnega? Si želiš takega očeta, si želiš take otroke? Namreč vzorec kar kopirajo in vpijajo vsak dan znova.
Pišeš, da se bojiš da ti vzamejo otroka ?
Otroka ti ne morejo kar vzeti na podlagi tega, da imaš slabšo plačo ! Vedno gledajo na več faktorjev.
Mislim, da pri tebi ni največji problem denar( kar se zgovarjaš ), ampak STRAH, da sama ne boš zmogla. Dokler si boš to govorila, drugače na žalost ne bo. Nisi več sama, ampak imaš še nekoga, ki je odvisen od tebe. Samo od tebe. Najbolj pomemben je MIR, da ni STRESA, ter lahkotnejše življenje, ko začneš reševati težavo. Vse ostalo se bo nekako poklapalo, čez čas boš videla. Samo verjeti moraš VASE.

Javiš se lahko na moj mail [email protected] !

Srečno!

Podpira me, da bi šla čez to in ostala skupaj, ker noče izgubiti otrok. Kot oče je super in redko katera ženska dobi tako dobrega očeta. Res pomaga mi povsod. Prav to je problem, ker kot človek ni slab, samo v spolnosti je bil grozen. Posilstvo se je zgodilo pred 8 meseci in medtem sem poskušala večkrat oditi stran, ker takrat se še ni spremenil in je bil takšen kot prej. In takrat je grozil in manipuliral z mano, ker mu je bilo hudo zapustiti otroka, ne zaradi mene. Par mesecev nazaj je izvedel od mame, da je bil oče podoben. In ga je to tako prizadelo, da se je odločil spremeniti, ker se je zavedel kako bi bilo, če bi njegov sin to izvedel. To še ne spremeni dogodka in dejstva, spremeni le to, da je mene zmedel s to spremembo. Da je vreden odpuščanja predvsem zaradi otrok.

Ampak kot je nekdo že napisal, kako se lahko še ljubiš s takim človekom, ki je počel te stvari (nekatere seksualne podrobnosti bom spustila) in kako ga lahko imaš še rad, vzgajaš otroke v ljubečem odnosu itd. To se mi zdi skoraj nemogoče, razen, če bi izgubila spomin. Zdaj se vse bolj zaveda kaj se je zgodilo in tudi sam vidi mojo bolečino (tudi ta forum ko si pišemo bere) in pravi da bo razumel če ne bom mogla več biti z njim in oditi stran. Zdaj je pripravljen na to, čeprav ne vem kako bi bilo, če bi mu res rekla gre.

Prav ima zadnji avtor, ki pravi, da se na nek način kaznujem zaradi splavov. Pred tem moškim nisem dovolila takih stvari. Čeprav sem že bila na terapiji glede tega, si ne morem odpustiti. Ne vem, če kdo razume to stvar, ker to ni forum o splavu. Ampak meni se zdi, da sem še hujša od morilcev, ki ubijajo druge. Ker tukaj ubiješ svojega. Kakšen človek si če lahko ubiješ svojega. Torej kdo sem jaz, da sodim posiljevalcu, ki se mi zdi vseeno boljši kot jaz.

Vidite torej spet sem na začetku. Privlačiš tisto kar misliš o sebi. Tako rada bi spet imela lepo mnenje o sebi kot sem ga pred tem. Vsi so lepše delali z mano. Ampak ne morem preklopiti, izbrisati dejstva in bolečine za to kar sem naredila jaz.. Zato pravim, da te lahko to kar delaš sam veliko bolj pokoplje kot te lahko dejanje nekoga drugega. Predvsem če si preveč samokritičen.

V glavnem upam, da bom ob vaših odgovorih zbudila v sebi svoj ego, ki bo vedel kaj je zame najbolje. Zelo cenim iskrenost in vaše poglede, ker gledate z objektivnih kotov, kateri meni niso vidni.
lp

Pozdravljena!

Vsaka mati, ki je dala splav skozi če ima malo vesti, bo imela ” slabo vest “. Ampak v tem smislu, da kaj ji je bilo treba tega, zakaj je to storila ? To je normalen odziv na nastalo situacijo. Marsikatera ima travme po tem dogodku, odvisno kakšno samozavest in samopodobo ima.
Na žalost lahko rečem, da tudi to izkušnjo sem dala skozi. Po tem dogodku sem imela težave v obliki nespanja, samomorilnih misli. V sanjah sem slišala otroka jokat, ta jok je bil tako ” živ “, da nisem zaznala več kaj je resnica in kaj je v moji glavi. Imela sem prisluhe, privide. Seveda sem to omenila zdravniku, ki mi je takoj izdal napotnico za psihiatra pod nujno. Vzeli so me takoj, vendar na mojo nesrečo, sem prišla v roke zdravnici, ki ni imela posluha za tovrstne težave. Čeprav je imela to profesijo. Napisala mi je recepte in tudi grobo mi je rekla ” nimate kaj obujat to, tega ni več . Vzemite se v roke, tukaj imate recepte in se vidiva čez 3 mesece “. Hladna je bila, spomnim se, da sem še dvakrat šla na to ” terapijo ” in potem na lastno željo prekinila. Nisem želela tablet, želela sem si pogovora, ramo ki bi me poslušala. Pa me ni uslišala. Seveda sem sama sebe nekako ” dvignila “, da sem ubežala tem mislim. Od takrat sem začela intenzivno delati na sebi, lahko rečem pospešeno. Ni bilo to čez noč, ampak postopoma sem pridobivala na vseh področjih. Vsako leto me je stisnilo, ko se je bližal datum poroda, ker sem vedela, da en del mene manjka, ga ni. Pogrešala sem ga. Objokovala sem to situacijo skoraj 10 let. Ja dolga doba je bila, ampak očitno je moralo biti tako. Sedaj se redkokdaj spomnim te situacije ( nekako je zbledela ), pozabila ne bom nikoli. Lahko rečem, da sem se spremenila v marsikateri stvari, razmišljanju. Ne gledam več na to, da kaj imam ( materialno in če nimam da sem revež ), temveč kaj lahko ponudim in nudim ljudem z podobno situacijo. Vesela sem za vsako žensko posebej, če uspe predelati svojo travmo, rešiti otroke pred slabimi vzorci. To je bogastvo, ki je notranje in vem, da skupaj zmoremo, da smo močnejše.

Če sem lahko jaz preživela vse to, predelala – lahko tudi ti in še katera druga ženska. Opogumite se in prosite za pomoč ! Niste same !

Srečno!

Še enkrat ženska, nehaj se kaznovat zaradi splavov ker ni vredno, no! Kaj boš zdaj ti sebi in otrokom zafurala življenje zaradi enih splavov – pa kaj, si šla pač splavit, kolk jih je takih. In ne nisi slabša!
In točno to, kaznuješ sama sebe, ampak kdaj bo pa konec? Boš celo življenje pustila, da te nekdo pohodi in zafrkava? Ko si boš oprostila in rekla, ” ja sem pač šla splavit, nisem edina nisem zadnja in ne prva ” bo ok.
Daj resno pojdi na terapijo, tukaj gor imaš terapevte v partnerski in družinski posvetovalnici, zmeni se v živo z njimi. Naj ti pomagajo dati te splave ven, da boš že nehala s kaznovanjem.
Razmišljaj raje na žive otroke, kot pa na tistle splave!!
V tebi je res sam strah, strah in strah. In otroc nimajo ravno veliko od take mame. Upam vsaj, da ne vedo za posilstvo in da ne vedo za nič kar se je dogajalo glede seksualnosti!!!
Resno ženska, ti s tem kaznovanjem kaznuješ še njih. Tako da že KONČNO NEHAJ pa pojdi na terapije. Drugače bo hči istega dobila, ki jo bo tako ali pa drugače zlorabljal (ker mora samo potrpet in ker je slaba in bla bla…), sin bo pa isti kot foter. Ker sta jih vidva tako naučila.
Tako kot si ti zdaj našla enega, ki s tabo lahko dela kar mu paše, on je pa tud rabil eno na kateri se je lahko izživljal, kot se je njegov foter nad njegovo mamo.
Evo ti krog sklenjen. Upam da ga boš prekinila, da ne bosta naredila škode otrokom.

Pozdravljena!

Sama mora priti do tega, da otrokom škoduje. Mi se lahko ” mečemo ob tla “, če ona tega ne sprevidi, je vse zastonj.

Mi je pa všeč, da se javljate in podate svoje misli, opažanja. Le tako naprej! Temu je forum tudi namenjen !

Srečno!

Neverjetni ste, od kod vam takšna moč. Maja čestitam, ker si predelala splav. Meni tega še ni uspelo tudi po desetih letih ne. Rojstvo otrok mi je delno vrnilo samozavest, ker verjemite, da sem bila že veliko bolj na dnu, kot sem zdaj. Misel na samomomor je bila vsakdanja.

Danes sem bila na razgovoru za novo službo. Iščem moč drugje, ker če se zazrem vase bo notri toliko bolečine, da ne bom vedela kam z njo. Moram priznati, da nimam prijateljev, od vseh sem se odaljila, ker me je bilo sram živeti s tem kar delam in ne maram lagati in biti hinavka. In nekako ne najdem časa ne prostora, zazreti se vase, zjokati kar čutim in pogledati resnici v obraz. Kaj dejansko se dogaja z mano, kdo sem, kaj hočem in kaj jaz želim. Ne vem zakaj se počutim, kot da sem sebična, ko pišem takšne stvari.
Govorim si pozitivne afirmacije, da bi si dvignila samozavest, deluje par ur in neha. Poskušala sem tudi z meditacijo in v tem stanju se super počutim. Ampak ko se zbudim iz nje, čutim neznosen strah, ki najverjetneje izvira iz stanovanja v katerem živim že od rojstva. Vso bolečino in ponižanja sem preživela tu. Moram oditi drugam.

To je moj drugi plan, po zamenjavi službe. Da se začne obdobje samostojnosti od moških in staršev. Ali bom dovolj močna vam sporočim. Vsak dan prebiram kar ste mi pisali in pišete, da ostajam pri zavesti ter močna in moram priznati, da se počutim veliko bolje. Ko samo pomislim, da bi bila svobodna, se počutim tako mirno in sproščeno. Telo kriči po svobodi.

Ko bo kaj novega vam sporočim.Tako sem hvaležna za vas. Ostanite tako zvesti sebi, močni in to da pomagate drugim je nekaj tako nepopisnega. Najbrž se zavedate, da lahko tako rešite mnogo življenj, ne samo velikih ampak tudi majhnih. Pravi anglčki ste, kot so narisani na Majini sliki. Hvala prav vsakemu, ki je odpisal!

Pozdravljena!

Najdi moč v sebi, ki jo imaš. Vsak človek si želi živeti svobodno, brez pritiskov. Tudi TI si to zaslužiš in TVOJI OTROCI. Dovolj je bilo besed, poniževanj, strahu in sramu. Sedaj je čas za novo plat življenja – veselje, samopodoba, samospoštovanje, iskrenost. Ko se bo to vsaj malce osvojilo, se vsak od nas zaveda, kako je lepo živeti, gledati sogovornika v oči ( ko pogledi ne hitijo na tla ), se veseliti majhnih stvari. Kako lep se nam zdi vrvež ptičjega petja, otroškega nasmeha, nasmeha ljudi in še bi lahko naštevala.
Predvsem pa ne zapiraj se med štiri stene. To da nimaš prijateljic, je napaka. Sebe si prikrajšala za kvalitetno komunikacijo ( med odraslimi , sem ne šteje otroška komunikacija ). Sedaj verjetno že veš, da si marsikaj zamudila, zgrešila. Ampak na napakah se učimo, kajne ? Nihče se ni pameten rodil, z leti pridobimo nekaj ” pameti “. Zato punca, moder je tisti človek, ki prizna napake in jih začne reševati. Če to pomeni, tudi med prijatelji; naj bo tudi to. Če seveda meniš, da se splača. Ampak naučiti se moraš najprej IMETI RADA, kar je najtežje. Pa se splača veš. Vedno se izhaja iz svojega stališča in prepričanja. Si menda že slišala, če imaš sebe rada, imaš lahko tudi vse druge ?Pomembna v vsem tem si TI, ker ti si gonilo za sebe in za otroke. Ti si tista, ki jim postavljaš temelje. Če so v redu ali ne, se pa izkaže dosti kasneje, ko se ne morejo več popraviti. Na danem primeru smo ti sicer povedali, da so to vzorci, ki so škodljivi, ter da jih spremeni. Prisiliti te ne morem, lahko samo svetujem in drugi prav tako. V upanju, da se še oglasiš sem ali meni na mail, te pozdravljam in upam, najboljše !

Srečno!

Pozdravljeni!

Pisem vam, da vam povem, kako me je vasa zgodba pretresla in rada bi, ce je mogoce, da napisete malo, kako vam gre sedaj?
Ko sem prebirala temo, mi je sinila ena glavna misel. In sicer da bi jaz na vasem mestu zacela tako, da bi se soocila z materjo. Na tak nacin, da bi ji v obraz vrgla vse ocitke, vse hudo,vse grozno, da mi memorala poslusati do zadnje besede brez moznosti replik, nato pa bi naredila cisti rez. Odrekla bi se je, odpisala jo, za vedno prekinila stike z njo. Ker ona je unicila vase dostojanstvo in ona vas je naucila, da se morate podrejati in slediti drugim in vse, kar ste poceli po vasem mnenju spornega, je zaradi uboganja drugih, tako splavi kot povod za posilstvo. Zato niste vi krivi za svojo zmedo. Ko boste odrezali mamo, se vam bodo stvari v zivljenju zacele same od sebe bolje odvijati, se predvidevali ne boste. Jaz ne vidim nujnosti v odrekanju partnerju. ker ce boste dobili moc v sebi, ko boste odrezali “tur”, potem se bo izkristaliziral tudi vas odnos do njega in predvsem boste jasneje razmisljali. S tem pa boste presekali tudi zacaran krog, kajti tako boste razbili ogledalo svoje podobe o mami in tako ne boste mogli postati enaki kot ona in boste odkrili samo sebe.
To bi bil moj nasvet. Cisto tako vam pisem, ker ste se me dotaknili…

Pozdravljene

Dolzna sem vam povedati srecno zgodbo. Po 4 letih koncno odsla stran in ga prijavila na policiji. Skoda ker nisem ze prej ker je bilo v tem casu se vec groznih stvari. Naucila sem se da se clovek ne spreminja in da moramo poslusat sesti cut.

Tiste ki dozivljate podobno zelim vam veliko poguma, ne cakat…

Hvala vsem k ste mi odgovarjale, nekatere besede so me skos spremljale.

Pozdravljena!

Me veseli, da se je zgodba razpletla in dobila svoj konec.

Ko bi bilo več pogumnih žensk, bi bilo tega manj !

Srečno!