delitev stroskov
Prosil bi za kaksno koristno mnenje v nasednji zadevi.
S punco se zelo dobro razumeva, mi pa ona vcasih nekoliko ocita
skrtost. Ne poznava se se zelo dolgo in (se) ne ziviva skupaj. Moji
dohodki so kar nekajkrat vecji od njenih in mi je razumljivo, da ona ob
svoji placi res nic ne more prihraniti. Jaz ne zivim na veliki nogi, ceprav
bi verjetno lahko – vem pac, kaj bi se rad kupil (vecje stanovanje, nov
avto itd.) in pac varcujem. Ona je mnenja do to nima nobenega smisla
in da se le enkrat zivi. Pa ne bi rekel, da sem stiskac, velikokrat greva
ven in kadar jo povabim, seveda vedno placam jaz.
Zdaj pa bi ona rada na kaksna daljsa potovanja, pa se marsikaj drugega,
cesar si sama ne bi mogla privosciti, pricakuje pa, da bi vse to placal
jaz – to se mi zdi rahlo pretirano – OK, sem za potovanja in se kaj
drugega, vendar bi raje videl, da ona da vsaj nekaj malega zraven, ne
pa, da bi moral dosledno vedno vse placevati jaz.
Kaj mislite o tem ?
Moram reči, da se ne strinjam s tvojo punco. Čeprav zaslužiš več, se mi to še ne zdi razlog, da bi jo moral vzdrževati. Mogoče je res lepo od tebe, da jo kdaj pa kdaj pelješ ven na svoje stroške, ampak potovanja se mi pa zdijo že preveč. Ti veš kaj želiš v prihodnosti (večje stanovanje, avto) in za to varčuješ. Punca bi morala to razumeti in spoštovati.
Samo v premislek: si prepričan, da je ona s tabo zaradi tebe in ne zaradi tvojega denarja? Ker če od tebe že po nekaj mesecih zahteva potovanja in se ji varčevanje ne zdi pomembno, mogoče sploh nima dolgoročnih načrtov s tabo.
Če izhajam iz sebe, potem ti lahko rečem, da ne bi nikakor pričakovala, da vse plača partner, ne glede na moje dohodke. Še če bi bila dolgo skupaj ali celo poročena, bi sigurno prispevala svoj delež. Da sploh ne govorim o partnerstvu, ki traja par mesecev. Bi pač izbrala tak dopust, da bi bil moj delež enakovreden in skaldno z mojimi zmožnostmi.
Npr., četudi bi bila situacija obratna, torej, da moj partner zasluži manj kot jaz, ne bi financirala dopusta. Če bi to od mene pričakoval in bi mu bilo to samoumevno, potem bi se zamislila s kom imam opravka. Zame spol pri tej zadevi ne igra vloge.
Mislim, da tvoja partnerica jemlje samoumevno, da ti častiš, ker si premožnejši in morda, ker si moški.
Nekako se moram strinjati s Sašo in Morsko deklico. Mislim, da tvoja punca ne bi smela pričakovati, da boš ti plačal celotni dopust. Edino fer je, da dasta vsak pol, ali na primer da ti daš kakšnega jurja več. Karkoli drugega bi bilo zame, če bi bila v takšni situaciji, nesprejemljivo. Lani, ko sva se s fantom dogovarjala za dopust, je hotel on vse plačati (precej dobro zasluži, jaz pa sem študentka), pa nisem pustila, zato sva si pač izbrala cenejšo varianto.
Punci pač lepo povej, da se ti to ne zdi v redu in najdita kakšen kompromis.
Srečno!
Mislim, da se boš moral s to svojo punco resno pogovoriti. Ženske smo praviloma rade samostojne in nič rade ne vidimo, da imamo občutek, da nam mora nekdo vse plačevati. V zakonu je drugače: vsak prispeva po svojih močeh, stroški so pa itak skupni. Dokler pa sta “samo” fant in punca, so njena pričakovanja prehuda. Na tak način ti že zdaj kaže, kot da ima pravico do tvojega denarja in pričakuje, da ga boš trošil tako kot bo ona hotela. To ni dobro. Kakšna večerjica, darilce, OK, pa še to bi se spodobilo, da kdaj ona plača. Ko gre pa za večje stvari, pa previdno. Glede na to, da sem sama vedno šla po sistemu “enkrat ti, drugič jaz” in da sem vedno vztrajala, da se stroški pravično porazdelijo, bi rekla, da te izkorišča. Pa brez zamere.
Pred desetimi leti sem bila na enomesečnem potovanju s prijateljem.On je bil poln denarja,saj je profesionalni glasbenik, jaz pa samohranilka s povprečno plačo.Stroške sva si delila pol -pol , pa čeprav je šlo v tisoče mark. Tudi pod razno si ne bi dovolila, da bi me nekdo financiral, saj hočem biti samostojna in odvisna sama od sebe – škorpijonka pač. Če se mu je zahotelo, je častil, drugače pa sva vedno delila na pol.In izšlo se je popolnoma v redu. Tudi meni tvoja punca malo diši po materialistki in potreben bo globok pogovor, da stvari razčistita.
LP,Kaja
Ženske smo različne, vendar ti tile odgovori žensk že lahko povedo, da smo večinoma rade samostojne. Tudi jaz ne bi dovolila, da mi fant plača dopust, ker bi se potem čutila dolžna, povrh vsega pa bi si mislila, da mi bo to kdaj kasneje očital. Morda gre pri tvoji punci za posledico vzgoje in se ji zdi čisto v redu, da vse plačuje moški, morda je še malo nezrela, morda pa je tudi malo izkoriščevalska… Strinjam se z njo, da le enkrat živiš in da so potovanja pravi zaklad za dušo, strinjam pa se tudi s tabo, ki imaš jasen cilj in veš, da moraš zanj varčevati.Najti bosta morala srednjo pot in tole potovanje bo dober preizkus, če to znata. Ni druge, pošteno ji povej, kako ti gledaš na to, takole, kot si nam. In če tega ne bo mogla razumeti, potem dolgoročno gledano, bosta v vajini zvezi pogosti imela različne probleme… Nič ni narobe, če smo ljudje različni, je pa težavno, če se ne naučimo poiskat neke srednje poti in to ugotovimo šele po nekaj letih zakona.
res se boš moral resno pogovoriti z njo…..najprej jo vprašaj kam si želi potovati itd….naredita načrt potovanja,izračunajta približno koliko bo to potovanje koštalo,potem pa ji povej,da seveda pričakuješ razdelitev stroškov 50:50….da pa sicer nimaš nič proti potovanjem……če hočeš da bo volk sit in koza cela,boš moral tudi ti malo popustiti,kar pomeni odpotovati z njo in boš malo manj privarčeval,ona pa bo morala opustiti misel na zelo draga potovanja,saj praviš da nima denarja…….zelo pametno je,da si vse stroške delita fifti-fifti,saj ne moreta vedeti,da bosta kdaj resnično zaživela skupaj kot mož in žena……in če ne bosta zaživela skupaj kot mož in žena,ne bo problemov očitanja,kdo je komu kaj dolžan….mislim,da zelo pametno razmišljaš……
Dokler sva bila fant in punca, sva vse delila pol pol. Odkar sva poročena imava skupni budget, vendar z denarjem oba ravnava zelo razsodno in zrelo in imava skupne cilje, za katere želiva tudi nekaj prihraniti.
Nikoli si nisem želela, da bi me nekdo financiral ali vzdrževal. Rada sem samostojna in prav se mi zdi, da znaš živeti v mejah svojih zmožnosti (kako naj bi mi partner zaupal, če bi bila finančno nezrela?) . Zatorej se strinjam s predhodniki – financiranje vsega s tvoje strani odpade.
Pa LP
Saj so ti vsi povedali isto. Ne razumem te, da sploh razmišljaš o tem, da bi vse ti plačal oz. ali je to prav ali ne. Saj nisi narodna banka.
Če hoče na dopust naj nekaj plača, če pa ne more dati toliko denarja ji predlagaj kako cenejšo varianto. Čeprav dvomim, da bo pristala na to.Šele takrat boš videl kakšna je.
Mislim, da te dobesedno ožema in izkorišča. Kolikor ji boš sedaj pustil izkoriščati se toliko slabše bo. Vedno se to stopnjuje.
Jaz in moja boljša polovica imava že od vsega začetka ta sistem fifti-fifti, kar se tiče takih večjih zadev.
To pomeni, da boš ko bosta, če bosta, urejala stanovanje, kupovala avto, ………vse plačeval ti????? Ma, ne bodi no nor!
Poznam to situacijo in mislim, da je prav, da prispevaš več kot ona, ker si pač to lahko privoščiš, ona pa ne.
Vendar ta tvoj večji prispevek je stvar tvoje svobodne odločitve in morda tudi trenutnega razpoloženja, nikakor pa to ne sme biti zahteva tvoje partnerke. Mislim, da je grobo prekoračila “pravila” običajnega obnašanja in DA TE NE SPOŠTUJE, spoštovanje pa je temelj dobre zveze, zato boš moral o tej zvezi še razmisliti.
Predlagam ti, da se odločiš za tebi sprejemljivo razmerje recimo 70:30 in se šele po tem, ko bo to razmerje znano, pogovarjata o tem kam na dopust.
Sam sem nekoč šel na dražji dopust z eno damo, ki je bila takrat še študentka, jaz pa sem že takrat nadpovprečno zaslužil. Ona si takega dopusta niti slučajno ni mogla privoščiti. Vprašal sem jo koliko bi lahko največ namenila za dopust, potem sem skalkuliral zadevo in sva se dogovorila za razmerje 6:1. In nobeden od naju se ni potem počutil slabo, ker sva vedela, da sva “enakovredno” prispevala in da je vse najino.