delitev premoženja
Pozdravljen
Prosim za odgovor,na katerega si nikakor ne morem odgovoriti sam.
Pred 7 leti mi je žena pustila 2 mladoletna otroka od 3 in odšla z družinskim prijateljem na drugi naslov.Tamlajša hščera je z posebnimi potrebami in je zelo pogrešala mamico.Eno leto preden je odšla,sva z mojim očetom odkupila hišo,ker bi drugače morali ven….Vsak sva lastnika do polovice in v odkupljeni hiši je žena živela samo 1 leto.Ko je odhajala,je pobrala vse gospodinjske aparate in tudi nekaj pohištva.Nikoli ni plačevala preživnine.Tudi tožil je nisem za preživnino,ker sem si želel le mir.To je zame bil zelo velik šok!!!V 20 letih zakona je bila zaposlena le 1 leto.Ker še po 5 letih odkar je odšla ni hotela vložiti ločitve,sem jo lani vložil jaz in sva se razvezala.Sedaj me je šla tožit,da jo izplačam.Ker sem imel kredit na hipoteko in ga nisem več mogel plačevati,sva se z očetom dogovorila,da gre on v dom in hišo prodama.Za hišo sva dobila 35.000 evrov,se pravi polovica pripada meni….Hipoteke sem imel za odplačati še cc 18.000 evrov.Na dan prodaje sem z kupnino izplačal hipoteko.Se pravi,da mi ni ostalo čisto nič.Sedaj bivša zahteva polovico od moje polovice 8750 evrov.Ko mi je pustila 3 otroke sem se zakreditiral in kredite še zdaj odplačujem,ker sem jih šolal in vse ostalo.No prosim,povejte mi,kje je tu logika,da jo še izplačam?????Od kje pri milem bogu ji še naj dam???? Hvala vam!!
z ženo sva se lansko leto razšla. oba sva imela prihodek, jaz 1 krat višjega od nje. otrok nimava. živela sva v stanovanju za katerega še plačujem kredit. po pogajanjih se je strinjala z plačilom določene vsote, ki pa jo sedaj vedno zvišuje, ker ji je pač počasi zmanjkuje denarja ki ga je podedovala ko se je odselila. v vsej dobi skupnega življenja ni prispevala nič v stanovanje, vse je šlo z mojega računa, kot tudi njen celotni študij. sedaj bi od vsega rada polovico. vložil sem ločitev, ki jo ponovno moram plačat sam!
kako se to vrednoti, je res opravičena do polovice premoženja, ali se stroški šole delijo, sem ji jaz dolžan plačati pol stanovanja, pozabiti vrednost šolanja, čeprav sem sam vse to financiral?
bom “ženo” po vsem tem brezplačnem preživljanju še dodatno mogel izplačati?
Glede na to, da si očitno vložil tožbo za ločitev in bosta premoženje reševala s posebnimi tožbami, boš moral najeti odvetnika in ti bo on vse to razložil … Nemogoče je takole na počez karkoli reči, poleg tega sodišča meljejo po svoje. Skušaj se pogovoriti z njo.
Vsekakor se delijo tudi obveznosti, torej kredit, in ti lahko od nje zahtevaš pol obrokov, ki si jih v tem času odplačeval sam (če lahko dokažeš, da se je odselila) in pol nadaljnjega odplačevanja kredita, če ona zahteva polovično lastništvo stanovanja.
Kakšne so pa medsebojne obveznosti zakoncev, ti je razložil matičar, preden sta dahnila usodni da – upam, da si poslušal, sicer si še enkrat preberi v Zakonu o družinskih razmerjih.
Ja vse se deli….ne samo premoženje,ampak tudi dolgovi….Odvetnik mi je vse razložil…se pravi,če ona od mene zahteva polovico od kupnine….potem bi mi morala pomagati tudi izplačati polovico dolga,ker pa to ni,je ona dolžna še meni za tisto leto,ko je živela v odkupljeni hiši.Sedaj sva dobila za MEDIACIJO in upam,da bo spregledala.
Vprašanje
Ločila sem se in čakam na delitev premoženja. Mož živi v skupnem stanovanju, Jaz sem se odselila v najemniško stanovanje. Torej plačujem hipoteko za skupno stanovanje, najemnino za tole stanov.kjer živim z otrokom in tudi položnice za stanovanje, kjer živi mož, on ne plačuje ničesar, ker so položnice na moje ime in enostavno noče plačevati. Kako je v tem primeru? Kaj naj naredim? Hvala za odgovore.
Pozravljeni !!
Živita že 18 let na kmetiji njegovih staršev.Stanovanje sta si skupaj ustvarila v zgornji etaži hiše,vsak s svojo službo in v tem času sta se jima rodila dva otroka,vendar nista poročena. Nimata nobenega kredita in vse premoženje je še v lasti njegovih staršev.Tako,da živita od svojih dohodkov. Kako se razdeli premoženje v primeru ločitve in v kakšni vrednosti njej pripada delitev premoženja !!
Prosim za odgovor in hvala
Pozdravljeni,
če kdo ve kaj o več o tem, bi prosila za odgovor:
Z možem sva se ločila. Postopek sicer še teče zaradi določitve višine preživnine. Sodba pa je že pravnomočna v delu glede razveze zakonske zveze, dodelitve otrok in stikov. Ker je šlo za tožbo, postopek ne zajema skupnega premoženja. Sedaj bi oba rada, da se zadeva že enkrat zaključi in sva dosegla nek dogovor, ki bi ga rada čimprej pripeljala do pravnomočnosti. Ker želiva rešiti vsa odprta vprašanja naenkrat, bi sedaj rada poleg preživnine določila tudi delitev premoženja. Ali je sedaj potreben notarski zapis tega dogovora, da gre lahko na sodišče ali bi bila dovolj “doma sestavljena” pogodba, ki bi jo overila na upravni enoti, in takšno poslala na sodišče? V skupnem premoženju ni nepremičnin, ostale stvari sva sama razdelila oz. se dogovorila o izplačilu.
Hvala.
Lep pozdrav.
Če bo ločitev sporazumna, je nujen notarski zapis glede delitve premoženja ali pa doma sestavljena pogodba o delitvi in overjena pri notarju.
Če je ločitev s tožbo, ki jo vloži ena stran, pa sporazum o delitvi premoženja ni potreben – se lahko izvede kasneje.
Če je zdaj volja obeh, da dosežeta sporazum, čimprej k notarju in zapisat.
Če pa skupnih nepremičnin sploh ni, pa verjetno sporazum ni potreben. V sporazum grejo samo zadeve večje vrednosti npr. avto, nepremičnine. Že za pohištvo in gosp. aparate je notar rekel, da ni potrebno zapisati.
Razdelitev premoženja sploh ni predpisana, zakonca lahko ostaneta solastnika.
Tako ali tako imata časa za premoženjske zahtevke iz naslova skupnega premoženja do pet let po ločitvi. Avte lahko prepišeta z navadno kupoprodajno pogodbo (stane okoli 20 do 25 evrov in vse urediš na enem okencu), ostalo pa pač po dogovoru. Tako da pač določita še preživnino in je stvar po mojem rešena. Lahko sestavita interni dokument, kako sta si razdelila stvari, in ga oba podpišeta.
Sicer je izjava, da v zakonu ni bilo ustvarjeno skupno premoženje, del vloge za ločitev oziroma se to napiše tam. Zdaj, ki se pogovarjata o preživnini, tega ne moreta vključiti v ta postopek, ker je to res nekaj čisto drugega.
Skratka, glede premoženja vama pravzaprav ni treba narediti ničesar.
Mezinčica,
Napisala si: “Tako ali tako imata časa za premoženjske zahtevke iz naslova skupnega premoženja do pet let po ločitvi.”
Kolikor jaz vem, tukaj ni omejitev, lahko pa da se motim.
Ker že 15 let tudi sam čakam, kdaj se bo bivša spravila name, me res zanima zakonodaja s tega področja. Ali pa vsaj sodna praksa, če obstaja.
Ne vem namreč, ali se zaveda, da ne bo nič dobila, ali pa čaka. Glede na slabe izkušnje z njo, nisem prepričan in bi mi kakšna taka informacija prav prišla, da se mi odvali kamen . Ne da se mi namreč več po sodiščih hoditi.
V naprej hvala
Pozdravljeni!
Z izvenzakonsko partnerico sva se januarja 2013 razšla, skupaj sva bila več kot 10 let. Imava dve hčerki, za kateri plačujem preživnino, imam pa tudi kredit, ki ni mali in sem ga vzel, da sem kupil material in veliko opreme za stanovanje, ki sva si ga uredila v hiši nad njenimi starši. Ko vse to poplačam, mi ostane zgolj za bencin. Kredit mi poteče šele čez tri leta. Takrat, ko sva se razšla, nisem razmišljal o delitvi premoženja, bilo je psihološko preveč naporno pa tudi nisem želel škodovati hčerkama. Sedaj sem začel razmišljati drugače. Živim pri starših in nimam niti za kruh, ko pridejo punčke vsak drugi vikend k meni,je prava gneča.. kje je pravica? Ko sem o tem govoril z njo, je rekla, da ona meni ni nič dolžna, čeprav sem vse naredil z lastnimi rokami, delal sem dan in noč. Poleg tega nisem zmogel plačevati preživnine vsak mesec, seveda me je takoj tožila in vsedli so se mi na plačo. Kaj mislite, bom s tožbo kaj dosegel? Predvidevam, da se bo vleklo dolgo, kaj imam izgubiti?
Splošni zastaralni rok za premoženjske zahtevke je pet let in v primeru razveze zakonske zveze ta rok začne teči s pravnomočnostjo razveze (zakon o obligacijskih razmerjih – upam, da sem si prav zapomnila).
Če je premoženje skupno, torej če sta skupaj lastnika stanovanja, seveda njen delež ostane do smrti njen. A če bi se ji zdelo, da je njen delež večji, kot je zapisano v ZK, bi morala tožbo vložiti v petih letih po ločitvi. Ali če uradno ni lastnica stanovanja, je pa vlagala vanj.
Delijo se tudi dolgovi.
Ne vem, pod katero sodišče sodite, ponekod pri tožbah ponudijo mediacijo in velikokrat bivša zakonca tam dosežeta kompromis. Tvoja bivša je v prednosti, ker jo moraš ti tožiti, če želiš kaj dobiti … a mogoče si bo zelo hitro premislila, ko bo v roke dobila tožbo in se posvetovala z odvetnikom.
Vsekakor se pa moraš zavedati, da so premoženjske tožbe načeloma dolgotrajne in drage.
Hvala za odgovor Mezinčica,
Pri meni gre za ugotavljanje skupnega premoženja. Sam sem bil lastni še pred poroko vendar se je vlagalo tudi naslednjih 10 let, ko sva bila skupaj.
Po ene 7 letih me je bivša tožila za znižanje preživnine, ker je bila brez službe in takrat je omenjala tudi nerazčiščeno skupno lastnino.. Prepričan sem bil, da je vse zastaralo, vendar ni. Sam sem 100% lastnik in ni skupne lastnine. Takrat mi je odvetnik rekel, da to nikdar ne zastara. Sam bi verjel, da če gre za skupno lastnino, ni zastaralnih rokov. Samo za ugotavljanje skupne lastnine, bi pa že skor morali biti.
Zavedam se, da dlje ko čaka, manj ji bodo verjeli na sodišču. Samo ni pa prijetno, ker ne veš, kdaj se bo treba spet boriti, pa pisariti, na sodišče hoditi itd…
Verjetno je tukaj dejansko težko interpretirati (za dokaz pripenjam pravniško razlago, ko so šele po obravnavi na višjem sodišču na revizijskem razsodili drugače, kako bi se torej potem lahko znašel navaden odvetnik, kaj šele človek).
http://www.detektiv-portal.si/myfiles/Delitev_premozenja.pdf
Tukaj sicer ni govora o zastaralnih rokih, vendar je tako, če pri vama dejansko obstaja skupno premoženje, pridobljeno med zakonom, potem temu očitno ne moreš oporekati. Če pa se njej zdi, da je nekaj tudi njeno ali da je njeno v večjem obsegu, kot je načelna polovica premoženja, pridobljenega v času trajanja zakona, bi te pa morala terjati v petih letih.
Meni se zdi zdravo te zadeve razčistiti takoj. Kaj bi sodišče reklo, če bi zdaj po 15 letih tožila za povračilo naložbe v na primer nova okna, ki si jih ti medtem moral že trikrat pobarvati (medtem ko jih je ona pustila propadati, čeprav so tudi “njena”), pa ne vem. S tem, da seveda verjetno v takih primerih obstaja izhodiščno vprašanje, ali je s tem nastala skupna lastnina ali samo terjatev.
Malo pobrskaj, kako je z ugotavljanjem obstoja skupnega premoženja sploh – ali tu obstaja kak zastaralni rok.
Skupaj sva kupila stanovanje (oba lastnika 1/2 v zem.knjigi),z mojim odhodom je bila zamenjana ključavnica,podana tožba za motenje posesti,čeravno odločeno v mojo korist,ni prišlo do sprememb.
Zaradi nujnosti po stalni zaposlitvi v primeru najema kredita,ga je lahko dobil le bivši partner,ki ga je odplačeval še 3 leta po moji izselitvi.Moj predlog je bil,da se premoženje proda,kredit izplača,ostalo razdeli na 1/2. Tega ni želel slišati,ponujal mi je 10 tistoč,kar je zame nesprejemljivo. Od tega je sedaj minilo že cca. 7 let. Za delitev premoženja ne želi slišati,sam uporablja skupno lastnino,zanima me,kaj v tem primeru pomeni zastaralni rok. Če prav razumem,je glede na ta 5-letni zastaralni rok, ne glede na to,da je sam še 3 leta kredit odplačeval,enako solastnik do 1/2 kot jaz (s tem,da jaz zaradi menjave ključavnic itd. nimam posestne pravice že nekaj let) Hvala za odgovor.
Nisem pravnica, ampak mislim, da ja … da si pravilno razlagaš glede terjatev v zvezi s posojilom. Vajin lastniški delež ostaja pol pol.
Čeprav, če si odprla zgoraj tisti link, ki sem ga prilepila za “preletel temo”, stvar še sodnikom ni jasna.
To je dejansko šmorn in tega ne bi smeli dopuščati – premoženjske zadeve bi se morale urediti takoj ob ločitvi, dokončno in enkrat za vselej.
Glej, zadeva ni niti približno trivialna. Na tvojem mestu bi vzel odvetnika, čeprav sam dobro vem, kako je z njimi. 15 let nazaj mi je pravnik v naši službi svetoval, naj si vse zapisujem. Upam, da si si ti tudi, ker če imaš papirje, da je zamenjal ključavnico itd., bo šlo lažje. Jaz bi na tvojem mestu igral na struno, da si 7 let čakala, ker si kot samska mati z otrokom želela le najboljše za otroka in zato se nisi brigala za skupno lastnino, saj ti je bilo jasno, da boš s tem uničila lep odnos med otrokom in očetom.
Sedaj, ko si se postavila na noge, pa želiš tudi skupno premoženje urediti. Res je odplačeval kredit, hkrati je pa 7 let zastonj živel tudi v tvoji polovici, kar je potrebno poračunati. Naj se od kredita odšteje najemnina in razlika, ki ne more biti prav visoka, naj bo tisto, kar njemu več pripada od polovice skupne lastnine.
Tako bi jaz startal. Nisem pravnik, ampak moje izkušnje na sodišču so take, da sem s pravico vedno dobro prišel skozi. Definitivno se pa ne pusti izigrati. Če je pol, je pol. Če se pa slučajno zavedaš, da je tvojega manj, ker naj bi on kaj podedoval, dobil, imel našparano pred tabo, potem pa pošteno startaj na manj. Skoraj siguren sem, da boš speljala. Meni je na tak način vse uspelo. Sicer je možno, da sem v vseh treh zadevah imel srečo s sodniki. Ampak glede na statistiko in tistih 5 % moških, dvomim v to.