Lep pozdrav!

Imela bi prošnjo za vaše mnenje in čimprejšni odgovor.
Alkoholičarka sem dve leti, stara 22 let in to je grozno. Najhuše je, ker so vsi zadovoljni z menoj, faks delam redno (povprečna ocena 8,9), vendar na dan spijem cca. 1,5 l vina (ponavadi 5X na teden),vem da je to ful nezdravo in da moram nehat z tem početjem…in vsako večer rečem, da tega več ne bom počela, vendar me je ful strah, da ko bom nehala, da padem v delirij in da bi zato zvedeli starši, kar ne smejo(so visoko situirani in na položajih). Sem se tudi odločila, da bom hodila na skupinska srečanja AA…
Prosim za nasvet, je ful nujno…

Hvala vam!

Amina

Lep pozdrav!
Menim, da pravilno razmišljate saj je v prvotnem smislu skupina anonimnih alkoholikov namenjena prav takim kot ste vi. V bistvu že ime pove komu je skupina namenjena. To, da ste si priznali, da je z vami nekaj narobe je že prvi korak na poti ozdravitve. Drugi korak pa je odločitev, da dejansko in ne le v mislih vstopite v skupino anonimnih alkoholikov. Želim vam veliko uspeha pri vašem zdravljenju.

jaz pa mislim, da je zadnja stvar na svetu, s karero bi se morala ukvarjati to kaj bojo rekli starši. če so že tako visoko izobraženi, bodo najbrž že razumeli, da odvisnost žal ne izbira. sploh pa so menda otroci ogledalo staršev in ti bi vam, čeprav bi na začetku težko sprejeli, pri odvajanju nemara lahko bili velika opora. če se obrnete na kakšnega strokovnega delavca (zdravnika, psihiatra…), vam bo ta najboljše svetoval kakšna oblika zdravljenja je za vas najboljša. AA je nedvomno dobra odločiev, čeprav menim da po dveh letih še ne gre govoriti o neki hudi zasvojenosti z alkoholom (ta nastaja skozi dolga leta), je ta navada velik problem. predvsem boš potrebovala veliko motivacije, do te boš prišla ko boš dojela da je alko tvoj prvi in edini problem. spoznaj da si važna samo ti in se nehaj ozirati na okolico, starše in posledice. včasih moramo en korak nazaj, da gremo potem lahko lažje naprej. želim ti, da ti nebi bilo potrebno okusiti grenkega dna, peden se dločiš stvari narediti konec.
srečno, lucija

Draga Amina!Moja zgodba je podobna tvoji.Pri 20 sem se totalno zapila.Do mojega 21 leta so bile količine alkohola ogromne.Vendar za razliko od tebe sem jaz doživela delirij,ko sem abstinirala kratek čas.Ta čas pomeni tri dni.Delirija se ne spominjam,vem le da sem se zbudila na Polju in še danes ne vem kaj se je dogajalo noč prej.Dr.Groleger mi je dejal le,da je bil to delirij in naslednji dan so me iz bolnišnice Polje premestili na Center za mentalno zdravje na oddelek za adolescentno psihiatrijo.Po hospitalizaciji sem naprej pila in padla na samo dno!Danes je 17.4.2005,v soboto 30.aprila bom stara 22 let.Abstiniram 4 mesece in povem ti,da se reši tega hudiča čimprej in tvegaj tudi možnost delirija.Slabše kot je pri tebi stanje sedaj,skorajda ne more biti.Lep pozdrav in upam,da ti bo uspelo.