Pozdravljeni vsi,
danes sem na internetu naletela na informacijo, ki bo morda komu prišla prav.
Še posebej tistim, ki se osebam z MOM ne morejo izogniti in tistim, si želijo ostati v odnosu z njimi, npr. gospodu, ki je bil nazadnje na skupini za samopomoč. Upam, da bo tole videl. Zelo me je ganila njegova iskrena želja, da bi v odnosu ostal in ga izboljšal, kljub vsem težavam, ki jih vsi na tem forumu še predobro poznamo.

Evo, tu je informacija:

Projekt Za dobro življenje http://www.zadobrozivljenje.si

Projekt Za dobro življenje organizira
psihoedukativno delavnico ZA SVOJCE,
ki živijo z osebo z MOM
Mejna osebnostna motnja (borderline)
7. junij 2013
od 17:00 do 20:00 v Ljubljani
Delavnica je namenjena vsem svojcem, ki živijo z osebo, ki ima mejno osebnostno motnjo.
Kako prepoznamo, da ima oseba mejno osebnostno motnjo?
Kako se razvije mejna osebnostna motnja?
Kako ravnamo z osebo, ki ima MOM?
Kako oseba vpliva na nas?
Kako si ustvarimo varno okolje za nas in naše bližnje?
Kakšne so oblike pomoči osebi z MOM?
Delavnico bodo vodile: spec. transakcijske analize Jana Šušteršič, Helena Požun, Darja Poljanec, ki delajo z osebami z MOM in njihovimi svojci.
Cena delavnice je 25 EUR za udeleženca. Število udeležencev je omejeno. Prijave sprejemamo do 25. maja 2013.
Za dodatna vprašanja o poteku delavnice, pogojih prijave in načinih plačila nas lahko pokličete po telefonu ali pišete na: [email protected].
Prosim, če vabilo pošljete vsem, za katere menite da bi jih delavnica zanimala.
Lep pozdrav.
Projekt za dobro življenje
Darja Poljanec 040 620 194
Helena Požun 031 600 064
Jana Šušteršič 041 347 991

Lep pozdrav,
Anuk

Pozdravljeni!
Odlično – stvari se razvijajo na več frontah. Organizatorjev in predavateljev sicer ne poznam, zato mojega zapisovanja ne vzemite kot reklamo zanje. Mislim pa si, da je po vseh letih čiste suše dobro, da se stvari premikajo. Več ko nas je, bolje je za nas – tako za ljudi z MOM in njihove svojce kot tudi za terapevte.
LP
M

ga. Dernovšek, moram vam povedati, da sem pred kratkim na eni ameriški spletni strani zasledila en duhovit komentar, da se psihiatri baje med seboj hecajo, da vsak med njimi MORA že zaradi medsebojne solidarnosti prevzeti svoj delež pacientov z MOM :))))
Kajti vsi vedo, kako zelo so naporni in se jim zato nekateri psihiatri prav zares izogibajo.

Tako da se zelo strinjam z vašimi besedami “Več ko nas je, bolje je za nas – tako za ljudi z MOM in njihove svojce kot tudi za terapevte”. Edino to je, da morda niso vsi psihiatri enako opremljeni (ne mislim strokovno, ampak osebnostno, kot ljudje) za delo s temi posebneži.

No, ja. Meni se zdi veliko že to, da bi se o teh pojavih v bodoče čimveč govorilo in vedelo.

Lep pozdrav,
Anuk