Dekle me je prevaralo in zapustilo…
Prenehajte se kriviti za stvari, na katere niste mogli vplivati in za katere niste odgovorni. Kar ste napisali o ohlapni zvezi nikakor ne velja za vse. Če se nekateri tako dogovorijo, se pač dogovorijo, tisti, ki pa se ne, se pač ne. Tudi če se dogovorijo, dvomim, da to vključuje žaljenje po dejanju.
To kaže na določeno značajsko lastnost, ki bi lahko bila omejujoča. Plane ustvarimo (kar ni nič narobe, če ne pripeljejo do obsedenosti) in se jim tudi odpovemo. V kolikor želite ‘spustiti’ te plane, vam lahko pomagam z nekaj tehnikami, ki vam jih lahko napišem na mail. Vendar prosim ne pišite mi, v kolikor ne mislite s tem resno. Normalno je, da občutite različne spektre čustev. Ločevanje praviloma poteka v več fazah in traja nekaj časa (lahko tudi pol leta ali več ob dolgotrajni zvezi).
S tem stavkom kažete, da še vedno gojite veliko stopnjo upanja, zato ni toliko pomembno kaj napišemo na forumu. Odločitve o tem kaj boste naredili ne smete sprejeti na podlagi tega kaj mislimo mi, ampak mora biti le ta plod vaše dokončne odločitve/razrešitve – kakršna že je.
Pomembno je, da ne padete v vlogo žrtve, oz. se iz te vloge čimprej poberete (v vašem pisanju jo zaznam precej).
AH, še slabo leto sta bila skupaj pa že take reakcije, romani, vse? Bilo bi bolje da bi jo imel za frendico z ugodnostmi, brez neke težke navezanosti. Vem kaj prestajaš, vem pa tudi da sem šel čez to, pa je zveza trajala malo več.
Skratka, star si 21 let, v Španiji na izmenjavi kar si marsikdo ne more privoščit, ti pa objokavaš eno zagrebško kremšnito zato ker misliš da je bila ženska taprava zate? Priporočam da delaš na sebi, svoji prihodnosti, ob tem uživaš. Za ženske je zmeraj čas in na vsakem koraku lahko pride kakšna nasproti. Meni je, nisva šla v resno zvezo, sva pa prijatelja, včasih pa tudi kaj več za kak večer.
Saj bo, španke so tudi sladke. Garantiram. Uživaj! Pa ne premlevaj preveč o vsem 😉
Prenehajte se kriviti za stvari, na katere niste mogli vplivati in za katere niste odgovorni. Kar ste napisali o ohlapni zvezi nikakor ne velja za vse. Če se nekateri tako dogovorijo, se pač dogovorijo, tisti, ki pa se ne, se pač ne. Tudi če se dogovorijo, dvomim, da to vključuje žaljenje po dejanju.
To kaže na določeno značajsko lastnost, ki bi lahko bila omejujoča. Plane ustvarimo (kar ni nič narobe, če ne pripeljejo do obsedenosti) in se jim tudi odpovemo. V kolikor želite ‘spustiti’ te plane, vam lahko pomagam z nekaj tehnikami, ki vam jih lahko napišem na mail. Vendar prosim ne pišite mi, v kolikor ne mislite s tem resno. Normalno je, da občutite različne spektre čustev. Ločevanje praviloma poteka v več fazah in traja nekaj časa (lahko tudi pol leta ali več ob dolgotrajni zvezi).
S tem stavkom kažete, da še vedno gojite veliko stopnjo upanja, zato ni toliko pomembno kaj napišemo na forumu. Odločitve o tem kaj boste naredili ne smete sprejeti na podlagi tega kaj mislimo mi, ampak mora biti le ta plod vaše dokončne odločitve/razrešitve – kakršna že je.
Pomembno je, da ne padete v vlogo žrtve, oz. se iz te vloge čimprej poberete (v vašem pisanju jo zaznam precej).[/quote]
Glede na avtorjeve nadaljnje odgovore se mi dejansko zdi, da je tak zagrizen tip človeka, ki ni sposoben improvizacije … gre po začrtani poti kot že omenjeni rušilec. Dekle ga je pustilo, on pa ji je pripravljen vse odpustiti, čeprav očitno ni niti najmanjšega znakca, da si ona to sploh želi (niti nadaljevanja zveze niti njegovega odpuščanja) – on v bistvu že planira nadaljevanje in prihodnost z njo. In načrtovanje varanja oz. ohlapne zveze? Da se zmeniš, da se boš z drugimi poljubljal in nič več? Halo.
Res bi bilo dobro, če bi se s kom malo pogovoril o teh stvareh, ker mu zna biti življenje v takšnem slogu zelo naporno.
moja teta mi je enkrat lepo rekla – pogreta sta dobra le sarma in golaž, ljubezen pa ne. in s tem, da tip tako vztrajno leze za eno, ki je dala jasno vedeti, da tega ne želi več, ne počne drugo kot da jo odbija. morda bi bilo bolje da ji daš čas, morda te bo začela pogrešati, ampak to je spet prazno upanje, če je konec je konec. ko greš enkrat narazen nikoli ni več tako kot prej, tako da brezveze lažni upi. uživaj v španiji dokler lahko, da ti ne bo nekoč žal, da si žaloval namesto užival 🙂
Avtor, normalno je, da ti je težko, saj si, kot sam praviš, zadrogiran od ljubezni. Verjemi, ni tako hudo, kot čutiš (razmišljati trenutno ne moreš). Eno jutro se boš zbudil in bo zadeva minila, enostavno si boš rekel, da se ti ne da več trpeti, ali pa se boš vprašal, kaj si sploh mislil. To je podobno, kot bi se odvajal od kajenja. Nekaj dni te vse boli, si v postelji, najraje bi skočil v prepad, čez nekaj dni je pa vse ok, oziroma še veliko boljše. Samo potrpi, pa bo še vse ok.
Prenehajte se kriviti za stvari, na katere niste mogli vplivati in za katere niste odgovorni. Kar ste napisali o ohlapni zvezi nikakor ne velja za vse. Če se nekateri tako dogovorijo, se pač dogovorijo, tisti, ki pa se ne, se pač ne. Tudi če se dogovorijo, dvomim, da to vključuje žaljenje po dejanju.
To kaže na določeno značajsko lastnost, ki bi lahko bila omejujoča. Plane ustvarimo (kar ni nič narobe, če ne pripeljejo do obsedenosti) in se jim tudi odpovemo. V kolikor želite ‘spustiti’ te plane, vam lahko pomagam z nekaj tehnikami, ki vam jih lahko napišem na mail. Vendar prosim ne pišite mi, v kolikor ne mislite s tem resno. Normalno je, da občutite različne spektre čustev. Ločevanje praviloma poteka v več fazah in traja nekaj časa (lahko tudi pol leta ali več ob dolgotrajni zvezi).
S tem stavkom kažete, da še vedno gojite veliko stopnjo upanja, zato ni toliko pomembno kaj napišemo na forumu. Odločitve o tem kaj boste naredili ne smete sprejeti na podlagi tega kaj mislimo mi, ampak mora biti le ta plod vaše dokončne odločitve/razrešitve – kakršna že je.
Pomembno je, da ne padete v vlogo žrtve, oz. se iz te vloge čimprej poberete (v vašem pisanju jo zaznam precej).[/quote]
Glede na avtorjeve nadaljnje odgovore se mi dejansko zdi, da je tak zagrizen tip človeka, ki ni sposoben improvizacije … gre po začrtani poti kot že omenjeni rušilec. Dekle ga je pustilo, on pa ji je pripravljen vse odpustiti, čeprav očitno ni niti najmanjšega znakca, da si ona to sploh želi (niti nadaljevanja zveze niti njegovega odpuščanja) – on v bistvu že planira nadaljevanje in prihodnost z njo. In načrtovanje varanja oz. ohlapne zveze? Da se zmeniš, da se boš z drugimi poljubljal in nič več? Halo.
Res bi bilo dobro, če bi se s kom malo pogovoril o teh stvareh, ker mu zna biti življenje v takšnem slogu zelo naporno.[/quote]
če je samo zagrizen bo še dobro, taki tipi so običajno neverjetno lastniški in imajo v glavi predstavo, da je ženska njihova lastnina ali kar del njihovega telesa, brez katerega ne morejo biti in potem počnejo razne zločine (nasilje, umori).
A če si pa MGTOW, pa te ženska želi? Ampak ti se nje ne, torej….??? Iz ene skrajnosti v drugo.
Prenehajte se kriviti za stvari, na katere niste mogli vplivati in za katere niste odgovorni. Kar ste napisali o ohlapni zvezi nikakor ne velja za vse. Če se nekateri tako dogovorijo, se pač dogovorijo, tisti, ki pa se ne, se pač ne. Tudi če se dogovorijo, dvomim, da to vključuje žaljenje po dejanju.
To kaže na določeno značajsko lastnost, ki bi lahko bila omejujoča. Plane ustvarimo (kar ni nič narobe, če ne pripeljejo do obsedenosti) in se jim tudi odpovemo. V kolikor želite ‘spustiti’ te plane, vam lahko pomagam z nekaj tehnikami, ki vam jih lahko napišem na mail. Vendar prosim ne pišite mi, v kolikor ne mislite s tem resno. Normalno je, da občutite različne spektre čustev. Ločevanje praviloma poteka v več fazah in traja nekaj časa (lahko tudi pol leta ali več ob dolgotrajni zvezi).
S tem stavkom kažete, da še vedno gojite veliko stopnjo upanja, zato ni toliko pomembno kaj napišemo na forumu. Odločitve o tem kaj boste naredili ne smete sprejeti na podlagi tega kaj mislimo mi, ampak mora biti le ta plod vaše dokončne odločitve/razrešitve – kakršna že je.
Pomembno je, da ne padete v vlogo žrtve, oz. se iz te vloge čimprej poberete (v vašem pisanju jo zaznam precej).[/quote]
Glede na avtorjeve nadaljnje odgovore se mi dejansko zdi, da je tak zagrizen tip človeka, ki ni sposoben improvizacije … gre po začrtani poti kot že omenjeni rušilec. Dekle ga je pustilo, on pa ji je pripravljen vse odpustiti, čeprav očitno ni niti najmanjšega znakca, da si ona to sploh želi (niti nadaljevanja zveze niti njegovega odpuščanja) – on v bistvu že planira nadaljevanje in prihodnost z njo. In načrtovanje varanja oz. ohlapne zveze? Da se zmeniš, da se boš z drugimi poljubljal in nič več? Halo.
Res bi bilo dobro, če bi se s kom malo pogovoril o teh stvareh, ker mu zna biti življenje v takšnem slogu zelo naporno.[/quote]
Žarna, moški mogoče malo drugače doživljamo, kot si opisala. Rušilec itd. Ker imamo “kao” družbeno vlogo, da smo rešitelji, providerji potem iščemo, kje smo naredili napake, kaj bi lahko popravili itd… Mogoče tudi ne znamo čustva tako enostavno umiriti kot ženske. No, saj v bistvu je kot si rekla, kot rušilec. Lažje je ruminirati in iskati način kako priti stvari do dna, kot pa odsekati in pozabiti. Ima pa ta analiza tudi svojo pozitivno stran, da najdemo vzrok in ga ne ponovimo v prihodnji vezi.
Iz osebnih izkušenj ti pa povem, da sem se v mojem primeru ful dolgo, mesece, iskal, preden sem si končno priznal pravi vzrok, zakaj se mi je veza zapletla… in to je bilo, da sem se obnašal kot “reva”, nisem nastavljal svojih osebnih mej in tudi nisem dovolj poslušal, spoznaval partnerice. To si mi je bilo težko priznati zaradi ranjenega moškega ega. In to je pri meni povzročalo, da je vse izgledalo, da delujem kot nek rušilec. Btw, zanimivo slišat z ženske strani kako to moško ruminiranje deluje na zunaj.
Sram je pri moških lahko kar močan. Ko ga pa enkrat premagaš, pa lahko zadeve dokaj hitro postaviš na svoje mesto in greš naprej.
Ponovno pozdravljeni,
Ja, po nekaj mesecih spet jaz. Vasih nasvetov takrat nisem poslusal in sem ji ves cas tezil, jo klicaril in pisal. Nisem si mislil, da se v meni skriva en tak tezak. No, uspel sem unicit se vse dobro, kar sva imela v odnosu in dosegel popolno blokado po tem, ko sem se kar naenkrat pojavil pred njenimi vrati. Psihopatsko, vem.
Se enkrat hvala za nasvete, meni pa zgleda ni pomoci. Zdaj vsaj vem, da je zgodba koncana in grem lahko naprej, neumno pa je, da sem zgubil osebo, s katero sem se tako fajn razumel.
Nekaj spremeniti je mogoče vedno samo SEDAJ. Vprašanje torej je: “Kaj ste pripravljeni narediti SEDAJ, da bo naslednja partnerska izkušnja pozitivnejša?”