Drage forumovke (in predvsem tiste, ki jim M zaostaja, kljub negativnemu testu)!

Pred mesecem sem vam pisala o naravni metodi zanositve. Kot sem že omenila sem zanosila prav po tej metodi konec meseca decembra 2001, pri tem pa je posebej zanimivo naslednje…

Zgodba gre takole:
vedno sem imela popolnoma redne M na 28 dni, trajale so 5 dni. v avgustu 2001, pa so cikli postali popolnoma neredni in so nekje znašali od 24 do 36 dni – kaos za moje telo, krvavitve so bile čudne, BT je bila še bolj nejasna (sploh ni bila nikoli prav značilna za ovulacijo…)No, v decembru 2001 nama je z mozem tudi potekel t.i. 1 letni poskusni rok, kolikor dolgo sva delala na naraščaju in naročila sem se na pregled pri ginek. (17.12.), ki je na mojo grozo z UZ odkril PCO. sam je takrat dejal, da sicer neki folikli rastejo, ampak, da je zelo malo verjetno, da se bo iz katerega kaj razvilo… ponovno me je na UZ narocil 20.12., kjer je nekje potrdil, da verjetno bo prišlo do sprostitve jajčeca čez 2 dni, vendar malo verjetno… D1 in D2 bi se naj ujela 22.12., čeprav mi je BT narasla že nekaj dni prej…
27.12. sem imela ponovno pregled + UZ pri drugem ginek. (second opinion-priznan specialist), ki mi je povedal, da sicer gre za sindrom PCO, ampak da v tem ciklu sploh ni prislo do ovulacije, saj jajčnik ob sprostitvi jajčeca izgleda drugace (viden majhen krater, brazda)…
skratka, pri sebi in predvsem v glavi sem popolnoma obupana glede na decembrski cikel popolnoma opustila kakršnokoli možnost zanositve in nosečnosti v decembrskem ciklu, ter se vdala upanju in potencialnemu jemanju klomifema ter pomoči medicine v letu 2002…
M naj bi takrat dobila po mojih izracunih okoli 3. ali 8.1., no… 8.1. je bil zame presrečen dan…
Če danes pogledam nazaj se mi zdi zanositev bolj kot čudež in ne dokazljivost po medicinskih kriterijih… zame je bila verjetnost, da takrat zanosim cca 1% (zbolela sem za močno gripo, jemala vsa možna zdravila proti njej, ter počela cel kup stvari, ki jih naj v času, ko želiš zanositi ne bi smel (sauna…) ampak se je zgodilo…
Še vedno z velikim zanimanjem ter sočutjem berem ta forum, ker sem nekje sama dala skozi samo malenkost od tega, kar dajo ostale…, ampak vseeno, ko ste v dvomih glede izostale M, vedno se lahko zgodi majhen čudež v obliki 2 črtic, kljub napovedim medicine!!!

Lep sončen dan in NE OBUPAJTE!!!

Nika

Nika, tvojo zgodbo sem že pred mesecem z zanimanjem prebrala, ampak tole zdajle me je pa še bolj presenetilo. Še posebno, ker si medtem zbolela, jemala zdravila itd…
Da se dogajajo čudeži smo že ugotovili, lepo pa je, da nas vsake toliko tudi kdo nanje spomne.

Hvala ti.

Hvala, Nika, spet si nam vlila upanje.
Čudeži se res dogajajo, ali se bodo tudi nam?

Upati moramo!

Tašika