No, teh je na srečo zelo malo, morda pol procenta. Slovenci imamo ogromno privarčevanega denarja in smo na 2.em mestu takoj za Nemci. To, da na MON-u vlečete ven neke izjeme so res samo – izjeme.

Jaz med 50 kolegi ne poznam nikogar, ki bi živel iz rok v usta. Okej, lažem – enega. Oba z ženo ista, glavno da so čiki, razne neumnosti, čim več morja (Hrvaška)…pa služi mož v fabriki kot fizikalec 1.500 eur, žena pa potegne s fušom tudi jurčka. Ampak vedno zmanjka – pa imata svoje stanovanje.

Poanta vsega je, da kolikor imaš, toliko zagoniš. Če gledam pri sebi – so bili meseci, ko sem mesečno služil čez 5k eur in meseci, ko sem dobil ubogih 800 eur s katerimi nisem pokrič niti življenjskih stroškov. Ampak tudi 5.000 eur sem hitro porabil. Z lahkoto:)
[/quote]
koliko zapraviš je odvisno od načina življenja.
kdor vidi srečo v nepomembnih stvareh ne zapravi veliko.
že pri hrani je lahko velik razpon.
ali kupuješ le osnovne zadeve ali pripravljene ,polpripravljene.ali hodiš celo ven jesti…

Najvec lahko prisparas na zenskah. Zenske so najvecji strosek. Najcenejse so prostitutke. To je dejstvo.

Obstajajo ljudje, ki so močno v minusu, ne samo, da ne dajejo niti 20 eurov na stran. V minusu pa niso zaradi nizke plače, ampak zaradi obsedenega zapravljanja za neumnosti.

Ne vem, a ne znam več računati. Če je 50 x 12 = 600, je 40 let 24 jurjev po 50 in ne 12. Sicer še boljša tvoja računica, ker bi mislila, da jih imaš samo 12 v 40 letih.
[/quote]

Hvala, res sem napisala premalo. Važno da se razume poanta 🙂

Moja zgodba je to kar se zgodi ko se z otrokom norca delate. Če komu danes pravite da ne bo nikdar uspešen v življenju, se ne čudit ko vidite tega človeka čez XX let pijanega/pol mrtvega na klopci. Vse psihološke travme so hude, ne pa da se med slovenci misli da “samo travma iz prometne je resna, vse drugo ni nič”. Je dovolj da samo blesava učiteljica stalno cvekarja verbalno napada da potem takšen otrok kot odrasel ne zmore funkcionirat, kaj šele da bi znal z denarjem.

Moja depresija se je začela nekje v 90tih in zaradi iskanje tiste prave sreče je potem razlog da vse izgubiš. Ti pravijo kako si zabit, da ne boš nikamor prišel v lajfu in boš vedno fizički radnik… Dobro, ne veš kaj si naredil da si take žaljivke zaslužiš pa misliš da je to dejstvo življenja. Eni imate srečo da se rodite lepi, privlačni, zapeljivi in vam nikoli ni problem privlačit pohvale in vse vam je lahko v življenju, ljudje se vam dobesedno mečejo na kolena… Mi grdobe z najstniškimi travmami pa ne moremo normalno funcionirat kot odrasli.

Doma je bilo precej dela in hrane ampak jaz denarja nisem nikoli videl, ni bilo šanse da bi se naučil finančnih veščin, starši pa so tudi vedno rekli “ni vljudno spraševat o plači” – in kako naj vem kako se živi od plače kot odrasel človek? Še mami se mi je norca delala ko sem jo vprašal o kakšnih davkih za plačat govori, če je že vse obdavčeno 20% v trgovini… Kako naj vem? Ena majhna lekcija pa bi bil finančno izobražen ampak ne, VSI SO ME IMELI ZA NORCA. Dobro, potem kot depresivni 20 letnik sem podedoval 1xx,xxx€. Se preselim v Ljubljano, dam 400€ za najemnino in pojma nimam če se to nasploh da privoščit če bi delal na minimalni plači.

Naredim en krog po evropi, dam tudi po 90€ na noč v Rimu – spet pojma nimam če je to za hotel drago ali poceni. Veliko ljudi hodi v hotele, kakšne plače te imajo oni da imajo za avte, stanovanja, šolanje otrok nato pa počitnice v hotelih? V BTC city kupim obleke nekje po 50€, parfume za 60€, tekaške čevlje za 70€, večer pa končam s suši večerjo za 30€… Majhne cifre se mi zdijo in jaz pojma nimam če preveč zapravljam ali je v redu, ker obleke rabiš, ful rad sem tekal in vsi drugi tudi parfume kupujejo pa ven hodijo na večerje. Od kod njim te denar? Nisem pa imel avta, NIKOLI. Samo bicikel za 200€ sem imel, preseraval pa se nisem, niti telefona nisem imel, samo cigl za 40€ ker je banka hotela telefonski kontakt pa ne vem kaj naj naredim, ker je mene na smrt strah klicanja zaradi telefonske fobije (dokaj resna fobija ko ti telo hyperventilira). Javljal se itak nisem, to mi preveč srce razbija ko zazvoni.. Naj pošto pošljejo.

Od tiste 6 mestne cifre na TRR se ti vse zdi poceni dokler ne odpreš pošte od banke in za prejšnji mesec piše -2,500€ in to še najemnine ne vključuje ker sem imel dva računa. Malo se zamislim pa ajde, potem jaz odidem v poceni azijo. Tak je bilo poceni da sem bil brezskrben in nahranjen za 500€ skupaj z najemnino vsaki mesec. Končno normalno funkcioniram v novem okolju, spoznaš ljudi, vsi imajo neki biznis, pa s takratnim najboljšim prijateljem investiraš v gradnjo hiše. Prvo hišo prodaš in ti dajo ves denar nazaj s profitom in jim zato zaupaš, potem zgradiš drugo hišo pa ti jo ukradejo, ker se ne spoznaš na nepremičninske dokumente v tuji pisavi v azijskem skriptu, angleški prevod v abc latinici pa ni veljaven dokument (moje ime je bilo kot priča in ne kot solastnik). Velika napaka ampak ne pozabit da je bilo zaupanje med nami po tistem ko mi $xx,xxx nakažejo po prodaji prve hiše. Še danes vonjam svežo barvo tistih hiš pa je že precej let minilo…

Potem imaš dokaj resno punco ki je nonstop bolana in rabi posebno hrano, pa ji pogosto samo italijanska restavracija odgovarja da ne kozla ponoči in shujša pod 35kg pa potem lepo gre tudi po 30€ dnevno samo da jo nahraniš. Bila sva normalni par a jaz sem samo gledal naprej v srečno azijsko življenje in vstran od slovenske depresije, ampak kot je že nekdo pred mano omenil ni daleč od resnice da so prostitutke cenejše od punce – enkrat izgubi zavest in je inpatient care čez noč takoj 120€, državnega zdravstva pa tam nimajo.

Potem ko sem vse izgubil in prišel nazaj v Slovenijo s 450€ sem kelnaril tudi po 15 ur dnevno v tujini da sem lahko nazaj v azijo letal vsaj enkrat letno, azija pa mi je prijetna ker se mi nobeden ne dela norca, nobeden mi ne pravi da sem grdi, azijke so se mi ponujale levo in desno, ker pač.. tam je vsaki belec Brad Pitt… Torej dobro za mene…. Vse do korone ko se je vse vstavilo. Danes pa v hotelu mama pa čakanje na zavodu. Posivel sem že pa nimam življenjskega zavarovanja, ne dodatne pokojnine ali prihrankov, niti ne delovne dobe, nič ne lastim, nobene družine, nič otrok medtem ko se vsaki dan nekdo rodi ali poročuje na fejsbuku…. Vse to zaradi travm iz otroštva in norčevanja iz mojih sposobnosti. Res so imeli prav da nikamor ne bom prišel v življenju. Hvala vsem! Prav imate.

Veste kako se ga pijanec zapije ko dobi plačo? Eni smo taki ampak ne z alkoholom. Smo urejeni, hiša je čista, vse je pospravljeno samo sreče ni in potem ne znamo z denarjem ker si kupujemo veselje – v mojem primeru je veselje v aziji ki je kar draga. In ne mi pravit da bi rabil psihiatra. Ni smisel življenja da se nekje rodiš, potem te sodržavljani zmerjajo že kot otroka da si grdi, zabit in ne vem kaj, potem pa na terapije kot odrasel. Jaz ne rabim tega. Jaz samo rabim da nadaljujem novo življenje v aziji. Ime že imam spremenjeno, samo denarja ni.

Edina stvar s katero se tolažim je da nikoli nisem imel dolgov. Nikoli sposodil. Niti enega kredita. Nič.

Jao jao jaz sem pa najbolj srečen če imam ene par 10 taužent eur prišparanega in si lahko vedno kupim in privoščim bilo kaj.
Sem pav vesel da imam še za zrave mal od najemnine,pred leti sem si namreč kupil stanovanje in ga oddajam za najem.
Živim pa v svoji hiši z družino.
VSE TO JE BILO KUPLJENO Z ODREKANJEM OD UST KI PA SE KASNEJE OBRESTUJE.
Zanima me kako oni kre te ni razmišljajo ko jim kaj crkne doma ali se avto polomi pa nimajo fedra za popravilo ali nakup novega.
Druge možnosti nimajo k samo dve da grejo po kredit ali pa da se dnar sposodijo.
Na koncu jih šiba po riti tolče.
Jebi ga, njihovo razmišljanje ,ki pa ni vedno na strani razuma normalnih ljudi.

Kaj eni naredijo ko se avto pokvari in nikoli ne prihranijo za popravilo? Začneš korakat.

Jaz nisem imel nikoli avta ampak ko sem kelnaril po 10, 15 ur dnevno sem tudi prvo eno uro 4km korakal na delo. To sem samo eno leto delal ampak kar sem prišparal je bilo za oddih v aziji z bazenom na vrhu hotela ki me je stal 25€ na noč. Azija je tak poceni a zakaj gre 2000€ za 10 dnevne počitnice? Če bi se odrekal veselju bi samo od 2019 imel delo, nastanitev za osebje, delo, nastanitev za osebje, delo, dva dni fraj ko samo spim, in spet ponovi, delo, postelja, delo, postelja… Po dopustu sem se trdno odločil delat da bi se letos res lahko končno finančno utemeljil a prokleta korona je vse plane uničila…. Zdaj pa sem spet na začetku. Hotel mama in čakam na prvo službo v Sloveniji. Sem edini osiveli med srednješolci pri avtošoli.

Torej, ni samo naša nesposobnost, travma, depresija ali nenehno kupovanje sreče v tujini kot pri meni, ampak tudi življenjski dogodki ki zmotijo naš trud in napredek k finančni stabilnosti. Australija domneva da bo v naslednjih 5 letih 3000 več samomorov zaradi korone…

Ej ti majster po moje hodiš v azijo za to, da svojega otepača namakaš v une tauscane , v kateri jih je blo že na tisoce curakov.
Sej po eni strani je fleten po drugi je pa jeba.

Obstaja pa tudi takšne ženske, ki na mesec zaslužijo po 27.000.00 €.

A bi nam zaupal,kje je to možno? 🙂

A ti to resno? Podedoval si xxx,xxx .. s tem bi lahko marsikaj ustvaril in dokazal vsem, da nimajo prav. 1000x smo prebrali kako so se drugi delali norca, smo ljudje, ki so nas starsi dnevno psihicno in fizicno unicevali doma. So zivi in jih ni, kot da jih ni. Ne dobimo niti x in ne jokamo kot ti. Ustvarit se da ze iz xx,xxx samo kaj ko nekateri ne zivimo pod srecno zvezdo, da bi nam padlo z neba. Pa se zaradi nepostenih ljudi, ki napizdujejo na vsakem koraku, si posteni z dobro idejo ne moramo sposoditi xx,xxx da bi jo lahko izpeljali. Pa vseeno vem in verjamem, da bom nekega dne.

Vsi bi morali vsak mesec vse zapraviti! Če bi bili tako, bi vsi bolje živeli. Tako si pa eni grabijo milijone in denar ne kroži, zaradi tega prihaja do finančnih kriz, propadov podjetij, finančnih katastrof po celem svetu po vseh državah.

A bejž bejž.Tud če nič ne rabiš,greš pa neki kupiš,sam da vse zapravš.
Itak,pol ne bo finančne krize
Ne nas basat no.

Super je, da ste preskrbljeni in uživate v svojem življenju. A za večino nekoč nastopi tudi obdobje, ko se prihodki močno znižajo, hkrati pa se naše potrebe po nekaterih dobrinah močno povečajo. V mislih imam t.i. tretje življenjsko obdobjo, jesen življenja se morda lepše sliši. Obdobje po upokojitvi zna biti precej stresno, če danes, ko bi lahko vsaj malo varčevali, ne poskrbimo za to. Pri večini starostnikov se poveča potreba po zdravstvenih storitvah, zato naraščajo tudi stroški, morda boste nekoč potrebovali dom za starejše občane, …

Če začnemo z varčevanjem v mladih letih, bo zagotovo tudi 20 € na mesec na dolgi rok prineselo zadovoljive rezultate. Z višanjem mesečnih prihodkov pa lahko mesečni varčevalni znesek seveda povečamo. No, zgolj v razmislek.

Srečno.