400 evrov je socialna pomoč, za katero je mnenje, da je tako visoka, da se ljudem ne splača več delat za denar. Če prejemaš 800 evrov plače, lahko torej komot daš 400 na stran vsak mesec.
[/quote]
Tisti na socialni dobi še subvencijo za stanovanje, ima zastonj zdravstveno zavarovanje, zastonj RTV, zastonj malico, kosilo v šoli, 2x letno izredno socialno pomoč… Pa verjetno sem še kaj zgrešila… Pa pomeni, da delavec zasluži toliko kot sociale dobi na lepe očke….
Ja, dejansko obstajamo ljudje, ki niti slučajno ne vidimo smisla v dajanju 20€ na mesec na stran. Zakaj? Zakaj se bom odpovedovala in kupčkala? Da se bom bolje počutila?
Imam lastno streho nad glavo, dva skoraj odrasla otroka, dva avtomobila, oba z možem sva zaposlena in vsak zasluži cca. 1500€. Živimo normalno, ničemur se ne odpovedujemo in niti slučajno se ne preseravamo. Za počitnice spravim skupaj v dveh mesecih, za večje nepričakovane izdatke tipa nov pralni stroj ali kaj podobnega obstajajo kreditne kartice in obročno odplačevanje. Oba sva življensko zavarovana, za pogreb bo. Otroka bosta po nama itak dobila hišo, če želita denar naj jo prodata in si razedelita. Zakaj naj torej dajem na stran? Da bo za mano ostal kupček na banki? Otroka sva vzgojila tako, da ne čakata na to ampak vesta da morata delat in si sama kaj ustvarit.
Imaš ljudi, ki gredo vsak mesec za dodatnih 20 € ali še več v minus. Če so kvit je še OK. Moja nekdanja partnerka je imela konstantno minusa na računu 1500 €, pa je imela nadpovprečno plačo. Pač zagonila je vse kolikor se je dalo, dokler ji banka ni rekla STOP. Če bi blo možno bi šla do limita 100 jurjev…
Sem imela kolegico, ki je bila brez prihrankov, dolgoletni dolgovi za telefon in neplačani računi za nazaj. Ampak po službi je pa na vsakih par dni hodila na tortico v lokal po 4,5 € na kos. Za njo apartma na morju ne pride v poštev, ampak hotel na obali iz katerega skoraj dobesedno stopiš v morje. Telefon v rangu 200 – 300 evrov za njo ni dovolj dober, ampak tisti po 700+ €. Se ji je pokvaril nov – njena napaka, nadomestni telefon za 2 meseca je bil telefon za 500 evrov, ki ga je potem zabasala nekam v omaro. Po dveh mesecih ponovno nek za +700. Potem pa jamra, kako ona nima. Pa kako drugi imamo. Če rabi kaj za domov, kupi v menzi na šihtu, da ne hodi po službi še v trgovine. In tako da tam za veliko Milko 3,5 €, medtem ko jaz po službi zavijem v trgovino in jo raje kupim za 2€.
Jaz tudi ne bi imela evra v žepu s takim razmetavanjem. Moj telefon je stal 200 evrov na znižanju. Torto kupim kilsko v živilski trgovini za 10 evrov, če je pravi dan, dam še kuponček. Na morju iščem ugoden apartma, itd.
400 evrov je socialna pomoč, za katero je mnenje, da je tako visoka, da se ljudem ne splača več delat za denar. Če prejemaš 800 evrov plače, lahko torej komot daš 400 na stran vsak mesec.
[/quote]
Če imaš podporo imaš zastonj najemnino, pa zastonj šolanje otrok, pa zastonj vrtec, pa pakete pa izredne pomoči, če pa delaš za 800€ pa vsega tega ni, je redna najemnina, vrtec stane, otroci stanejo, hrana položnice in dejansko ne ostane nič oziroma še celo zmanjka.
Mene tak pristop ne zadovoljuje – ker se nočem odpovedovati tistemu, kar si kdaj RES zaželim. Raje dajem celo življenje na kupček, da če me bo npr. pri 60 popadlo, da bi si kupil športni avto – sežem v žep in kupim.
Ali pa, da če se bom slučajno odločil, da bi imel drago zobno protezo za 10.000 – dvignem in plačam.
Zato.
To – da bi lahko, če bi bilo treba – mi pomeni krepko več, kot trenutni nakup nepomembnih malenkosti ali pa več kavic, pirov ali tortic.
Seveda je pa možno, da sem zato večini ostalih zelo čudaški.
In kaj potem? Ogromno je na ić ljudi ki jim na drazbah rubijo imetje zaradi neplacevanja telefona za 700e npr. Take bi morali poslat nazaj v Bosno oz odkoder je ta zalega prisla. Tudi socialna bi korala bit samo za Slovence in take ki govorijo zmerom pravilno slovenscino.
Bi imel Slovenci 1000 socialne ostali drek pa eno 0. Potem se bi pa dalo kaj prisparat!
Hehe sem poznal tako ja. Ko sem jo vprašal zakaj ne gre po “Milko” v navadno štacuno, namesto, da jo kupi na Tankstelli, kjer je dvakrat najdražja, mi je odvrnila, da je njen “cajt tud nekaj vreden”. Ko je prišla domov je pa ležala…. Sem si rekel vredu, pa naj bo tako, prepričanega sploh s kakšnim kreganjem ne bom prepričeval.
Enkrat pa se je potem nekaj polomila in to na šihtu. Preživela cca. 2 dneva v bolnišnici. Sem prišel po njo, da jo peljem domov in takrat medicinska sestra prinese visok račun za plačilo. Se partnerka takoj nekaj začne razburjat, da kaj ji to nosijo, da je plačala dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pa ji sestra odgovori, da nima poravnanih dolgov iz preteklosti. Partnerka pa odvrne, da je mislila, da mora dopolnilno zdr. zavarovanje plačat samo v mesecu ko gre k zdravniku. V tistem hipu mi je padla tema čez oči in vedel sem da je čas za moj odhod iz njenega življenja. Me je potem še prosila naj ji “posodim” za tisti visok račun (kakopak nebi vrnila).
Skratka baba kljub visoki plači in višji izobrazbi ni plačevala dopolnilnega zdr, zavarovanja in to kljub temu, da je v službi opravljala rizično delo, kjer je bila možnost poškodbe precej visoka. Razlog je bil, da je zagonila vse, pa potem enkrat ni palačala dopolnilnega zdr. zavarovanja, pa ker ni bilo opomina je mislila da so kar pozabili nanjo in leta in leta ni plačevala.
Ljudje smo si strašansko različni. Ja, nekateri ne morejo dati na stran niti 20 eurov, drugi pretirano škrtarijo in si ne privoščijo popolnoma nič! Nikoli, niti ene kave, ene pice, novih čevljev, nič, popolnoma nič?
Kdo ima prav? Ena srednja pot je najboljša. Pametno je, da imaš nekaj prihranjenega za hude čase. Je pa velika razlika, koliko dobiš na mesec. Ne moreš primerjati, če imaš dohodke 600 eurov, ali jih imaš 1.500 ali pa 5.000. Če imaš 600 eurov na mesec moraš presneto paziti, da greš skozi, če jih imaš 5.000 lahko komod daš par tisoč eurov na stran.
Dejstvo pa je, da imajo nekateri ljudje ogromno denarja. Imajo srečo v življenju, kaj podedujejo, imajo visoke pokojnine, oddajajo stanovanj v najem in na koncu vse to bogastvo čaka samo enega dediča. Drugi imajo celo življenje majhno plačo, sledi nizka pokojnina in nič ne podedujejo. Razlika, kajne?
Ja, svet ni pravičen, kajne?
Take male zneske nima smisla sploh varčevat. Kam pridem z 20€ mesečno? Nikamor. Jaz do 35 nisem imel prišparano nič, na računu konstantno -2k€ in 700€ mastercard mesečno. Plača nekaj čez 1100€. Kaj boš privarčeval pri tem drobižu?
Potem pa mi je plača poskočila za 1000€ in takrat se mi je posvetilo da bi lahko dal kaj na stran. Prvo sem odplačal vse pufe, pol pa se je začelo nabirat, ker trošil sem isto kot s prejšnjo plačo. Še več sem imel na razpolago, ker pufov več ni bilo.
Nauk zgodbe je, da se z drobižem ne splača šparat
In kaj potem? Ogromno je na ić ljudi ki jim na drazbah rubijo imetje zaradi neplacevanja telefona za 700e npr. Take bi morali poslat nazaj v Bosno oz odkoder je ta zalega prisla. Tudi socialna bi korala bit samo za Slovence in take ki govorijo zmerom pravilno slovenscino.
Bi imel Slovenci 1000 socialne ostali drek pa eno 0. Potem se bi pa dalo kaj prisparat!
[/quote]
Govoriti, da so v dolgovih samo neslovenci je bedasto, saj to veš, a ne?
In tvoja slovenština tudi ni ravno za vzgled.
Sodelavec iz skandinavske države, ki živi že celo življenje v izobilju.. je navajen, da vse zapravi. Je samski, pa najema štiri sobno stanovanje na luksuzni lokaciji. Če mu na koncu meseca slučajno kaj ostane, si takoj privošči mini oddih, v kakšnem luksuznem hotelu.
Ko je pri nakupu avtomobila ogromno zapravil, mu je trgovec želel dati popust.. že zgolj zaradi vsote in vse dodatne ter dopolnine opreme.. pa mu je odgovoril: “Ne potrebujem popusta.”
Mrtvo hladno, kot špricar.