Dedovanje – spet
Pozdravljeni!
Prosim vse tiste, ki se na to temo spoznate, če mi pomagate.
Pred približno 15 let mi je umrl oče. Po njem smo dedovali mama, hči iz prvega zakona in jaz. Dedovali smo dve parceli (ena 6 arov + druga 7 arov = 13 arov), hišo in neko malenkost na hranilni knjižici. Z mamo sva očetovi hčerki morala izplačati nujni delež (ki ga je bilo mimogrede takrat pri eni plači in ob osnovnošolcu – meni hudičevo težko plačati).
Do sem je vse OK, po tem pa se zgodba zaplete. Pred kratkim sem ob urejanju papirjev ugotovil, da je sodišče takrat odredilo prepis lastninske pravice samo za eno parcelo. Domnevam, da je do napake prišlo, ker parceli ležita v različnih k.o., čeprav se »držita« skupaj.
Na sodišču so mi svetovali, da vložim zahtevek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju in v zahtevku opišem zadevo – torej, izplačilo nujnega deleža od obeh parcel… Seveda sem to storil in sodišče je res izdalo sklep, vendar: hči iz prvega zakona je po »novem« lastnica ¼ (torej nujnega deleža) tiste parcele, za katero sodišče pred cca. 15-imi leti ni odredilo vknjižbe oz. prepisa lastninske pravice.
Rok za pritožbo je že potekel. Lahko še sploh kaj storim? Ne zdi se mi namreč pošteno, da sva si z mamo enkrat že morala odtrgovati od ust, da sva lahko izplačala nujni delež, sedaj pa je očetova hči iz prvega zakona vseeno (so)lastnica ene parcele.
Vsem, ki mi boste na kakršenkoli način pomagali, že v naprej hvala!
Matej
Ponca, zdravo!
Svoj delež je že dobila izplačan pred približno 15-imi leti.
Mogoče nisem dovolj jasno napisal. Takrat je bilo ocenjenih vseh 13 arov zemlje, problem je nastal pri tem, ker je sodišče “izpustilo” vknjižbo lastninske pravice pri eni sami parceli. Pri drugi parceli je vse OK. Tam sva lastnika midva z mamo, pri drugi parceli (ki je bila takrat tudi ocenjena in seveda izplačana), pa smo po novem trije lastniki.
Kolikor sem bral sodne spise, tam piše, da se po zapustniku deduje hiša, 13 arov zemlje…, kar je vse skupaj ocenjeno na toliko in toliko, od tega dobi očetva hči nujni delež v znesku toliko in toliko.
Tudi v novem oz. dodatnem sklepu o dedovanju v obrazložitvi piše, da smo imeli pri delitvi dediči to premožnje v mislih, vendar je prišlo do izpusta. Iz tega jaz sklepam, da je sodišču jasno, da je bilo že takrat vse plačano, sedaj pa šok – naj jo še enkrat izplačujemo?
Lap pozdrav,
Matej
Ves, ce gre za tako komplicirano zadevscino, bos tezko kar sam uredil na ZK v zvezi s popravkom….Bo kar moral verjetno kaksen advokat pomagati, da sodisce ponovno odloci o pravem dejanskem stanju na drugi parceli in nato vnesete azurno stanje v ZK…Ne bo problema, ce imate vse potrebne dokumente pri sebi arhivirane ( o izplacilu ipd…) Mogoce bo se kaksna bolj pametna ideja od drugod prisla…LP!
jaz pa mislim, da gre v tem primeru le za “pisno” pomoto in da je najbolje, da gres s sklepom o dedovanju na zemljiško knjigo in jih tam vprašaš, ali je mogoč dodaten vpis za to parcelo; šele če tega sami ne bodo mogli storiti, vprašaj, kako naj urediš stvari in kje. napaka je namreč morala nastati pri vpisu v ZK – torej pri njih; v dednem postopku je bilo odločeno o celi stvari, se pravi o vseh stvareh, ki jih je zapustnik imel in dopolnilnega sklepa ne bodo izdali, ker nimajo več predmeta, o katerem bi lahko odločali.
lp, mis
Živjo
Rekla bi takole: v zapuščino po očetu sta poleg ostalih nepremičnin spadali tudi dve parceli, za kateri predvidevam, da sta bili v celoti last tvojega očeta. Ker govoriš o nujnih deležih sklepam, da je šlo za oporočno dedovanje.
V zapuščinskem postopku je bil torej izdan sklep o dedovanju, ki je postal pravnomočen – v njem je bilo odločeno tudi o višini nujnih deležev, ki ste ga izplačali. Na podlagi njega je bila po uradni dolžnosti opravljena vknjižba v zemljiško knjigo, ki pa ni bila v celoti izvršena. Nista namreč vknjiženi obe parceli.
Možen vzrok temu vidim v naslednjem: v primeru, da katastrski občini
( k.o.) ne spadata v pristojnost zemljiške knjige pri istem Okrajnem sodišču, potem mora sodišče sklep o dedovanju poslati tudi na drugo pristojno Okrajno sodišče in je morda je tu prišlo do napake – npr. sklep o dedovanju sploh ni bil poslan ali se je kje založil.
Če je temu tako potem moraš le pri pristojnem Okrajnem sodišču glede na katastrsko občino tiste parcele, ki še ni vknjižena predložiti pravnomočen sklep o dedovanju. Parcela bo vknjižena po uradni dolžnosti.
Ni potrebe za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, če je bilo že pred leti odločeno o celotni zapuščini.
Lep pozdrav, Santina
Matej!
Ta drugi sklep je materialno pravno nepravilen, zato so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka po zakonu o pravdnem postopku, če od dneva, ko je pretekel rok za pritožbo proti temu drugemu sklepu, še ni preteklo več kot 3 mesece.
Ker pa zakon o dedovanju v 224. členu določa, da se v tem primeru postopek ne obnovi, ampak lahko svoje pravice uveljavljajo stranke v pravdi, moraš, če rok še ni potekel, vložiti tožbo, s katero boš izpodbijal ta drugi sklep, zahteval odločbo za pravilen vpis lastninske pravice in uveljavljal že plačani nujni delež. Tako boš dosegel, kar želiš. Svetujem ti, da se obrneš na odvetnika, saj strošek tožbe v tvojem primeru ne bo previsok, hkrati pa vseeno pošlji, čeprav prepozno, dopis tudi zapuščinskemu sodišču, ki je izdalo drugi sklep. Morda bodo sami popravili napako. Vsekakor pa vloži tožbo; upam, da je še čas.
Lp, Ena
Ena, upal sem, da se boš oglaasila. Večkrat spremljam forum in opazil sem, da pri “pravnih” zadevah velikokrat svetuješ.
Zadeva je taka: rok treh mesecev je že zdavnaj potekel.
Dodatni sklep o dedovanju pa je zgledal nekako takole:
Okrajno sodišče v… je v dodatku k pravnomočnemu sklepu o dedovanju …. sklenilo, da v zapuščino spada tudi parcela …..
Dediči po sklepu o dedovanju so:
na podlagi oporoke:
moja mama 3/8 zapuščine
jaz 3/8 zapuščine
na podlagi zakona
zapustnikova hči… 1/4 zapuščine.
V obrazložitvi pa piše:
…. z vlogo pozval, da izda dodatni sklep o dedovanju, saj je iz zapuščinske mase izostalo premoženje, nepremičnine vložka…, KI PA SO GA DEDIČI IMELI V MISLIH, ŠELE PO OPRAVLJENI VKNJIŽBI PA SO OPAZILI, DA JE IZOSTALO IZ MASE.
Iz tega sem (popoln laik, o pravu nimam pojma) razumel, da ker je bilo v prvi zapuščinski razpravi jasno omenjenih, ocenjenih in izplačanih 13 arov, da je sodišče to upoštevalo (konec koncev omenja v obrazložitvi, da smo to premoženje imeli v mislih) in bo odredilo vpis lastninske pravice samo na naju z mamo. In potem me je doletelo to presenečenje na zemljiški knjigi.
Moram torej spet izplačevati nujni delež?
Saj mi je jasno, da bom moral do odvetnika, vendar me že pred tem zanima, kako naj bi se zadeva razpletla.
Ena (in vsi ostali, ki ste mi svetovali), še enkrat HVALA!
Matej
Matej,
najprej naj se ti opravičim. Prejle, ko sem ti odgovarjala, sem imela vmes kakšnih pet telefonov in sem ti napisala takšno traparijo, da me je zdajle kar glava zabolela, ko sem še enkrat prebrala. Sem pomešala zahtevo za varstvo zakonitosti in obnovo postopka (prvi odstavek mojega posta). Nezaslišano, ampak, kot kaže, se zgodi. Oprosti. Na srečo tako ali tako ni relevantno.
Zdaj imam mir in bom še enkrat odgovorila. Lepo bi bilo, če vseeno napisal, kdaj približno si dobil prvi in kdaj drugi sklep – za orientacijo, o kakšnih časovnih okvirih govoriva. A sklepa (ali pa vsaj drugega) še imaš? Dobro bi bilo namreč vedeti, kaj natančno piše v izreku in obrazložitvi. Pa to je morda še pomembno – kdaj je bil izvršen vpis v zemljiško knjigo na podlagi drugega sklepa? Prejeti bi moral tudi sklep o vpisu lastninske pravice na podlagi drugega (dopolnilnega) sklepa – kako je s tem?
Sicer ti ne morem natančno odgovoriti, ker bi morala vedeti veliko več, poznati datume in vsebino sklepov, vendar takole na hitro vidim nekaj možnosti, ki ni nujno, da so vse mogoče:
– najprej, vendar iz tvojega pisanja sklepam, da s sestro nimaš najtoplejših odnosov – je možen dogovor s sestro, če je kolikor toliko poštena, in potem lahko vložite skupen predlog za vpis lastninske pravice tako, kot je prav. V tem primeru lahko sklenete pri notarju dogovor, v katerem sestra dovoli vknjižbo svojega deleža na vaju z mamo. Podrobnosti o takšnem dogovoru lahko brez težav in zelo hitro izveš pri notarju;
– Pritožba proti dopolnilnemu sklepu (vložita jo ti in mama na sodišče, ki je izdalo sklep, naslovita pa jo na višje sodišče), v katerem natančno navedeš, kako in kaj – predvsem, da je bil nujni delež sestri na podlagi dogovora po prvem zapuščinskem sklepu že izplačan tudi za to parcelo (priložiš dokaz) in da torej ni upravičena do lastninskega deleža na tej parceli; zahtevaš tudi, da sodišče odredi pravilen vpis lastninske pravice v ZK. Po posebni določbi 173. člena ZD lahko namreč drugostopenjsko sodišče upošteva tudi nepravočasne pritožbe, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. To moraš tudi posebej navajati – da sestra že ima denar namesto lastninskega deleža; dobro bi bilo, če imaš od nje nekakšno potrdilo oz. izjavo, da ji je bil dejansko izplačan njen nujni delež tudi za to parcelo. Je to mogoče? Ni rečeno, da bo višje sodišče zadevo obravnavalo, saj je to v njegovi diskreciji, zato je ta možnost bolj poskus, še zlasti, če je od sklepa preteklo že veliko vode, vendar pa menim, da se splača;
– morda je možna izbrisna tožba, vendar poznam premalo dejstev, da bi ti lahko natančneje svetovala;
– če ne pride nič od navedenega v poštev in če se sestra ne bo strinjala s poštenim dogovorom, imaš proti njej tožbo na vrnitev tistega, kar je neupravičeno pridobila.
Vsekakor ti, v kolikor se ne boste mogli dogovoriti s sestro, najtopleje priporočam obisk pri odvetniku. Sam ne boš zmogel nobene od preostalih potencialnih treh možnosti. V nobenem primeru pa ne izplačuj nikakršnega nujnega deleža, saj lahko z nekaj vztrajnosti postaviš stvari na svoje mesto; morda ti je res ušel kakšen vagon, nikakor pa ne tudi vlak.
Lep pozdrav!
Ena
Ena, še enkrat se ti iskreno zahvaljujem za nasvete.
Zadnji (dopolnilni) sklep o dedovanju je bil izdan 10.9.2002. Vpis v ZK na podlagi tega (dopolnilnega) sklepa še ni bil odrejen, domnevam, da se bo to zgodilo v prihodnjih dneh (ko sem urejal papirje na ZK, sem s tem sprožil postopek vpisa).
Prvi sklep o dedovanju je bil izdan l. 1987, v roku enega leta sva z mamo morala izplačati nujni delež. V kolikor nama to v roku ne bi uspelo, so bile določene visoke obresti. Potrdila o izplačilu nujnega deleža seveda nimava – zadeva je vendarle stara več kot 15 let. Jasno pa je, da v kolikor tega ne bi plačala, bi naju očetova hči iz prvega zakona že zdavnaj tožila oz. bi terjala denar.
Kot sem že napisal, so mi na sodišču svetovali, naj vložim zahtevek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. V njem sem natančno razložil situacijo (torej izplačan nujni delež za 13 a…, vpisana lastninska pravica samo za eno parcelo). Sprašujem se, ali sodnica, ki je izdala dodatni sklep, tega sploh ni brala in ali ni dobro prebrala spisov iz zapuščinske obravnave, kjer se ves čas govori o 13 a zemlje?!?
Ugotavljam, da sem s tem zahtevkom naredil napako in bi morda moral vložiti kak drug zahtevek (npr. zahtevek za vpis lastninske pravice – ali to ali kaj podobnega sploh obstaja?).
Prisrčen pozdrav,
Matej