Dedovanje istospolne usmerjenosti na otroka
Moj fant je biseksualec, čeprav spolnega nagnjenja do moških v fizičnem smislu ni nikoli uresničeval (in tega ne želi) ampak samo z ženskami.
Želi si ustvariti ‘normalno’ družino z mano, imeti otroke.
Vendar se nekoliko boji, da bi tudi otroci podedovali njegovo istospolno nagnjenje.
O kakšnih verjetnostih podedovanja sploh lahko govorimo, kaj pravi znanost na to?
Ali je neodgovorno imeti otroka, če veš, da obstaja nekoliko večja verjetnost, da podeduje kakšna istospolna nagnjenja?
Ali sploh lahko govorimo o (ne)odgovornosti? Mar ni potemtakem neodgovorno imeti otroka tudi v poznih tridesetih (ženske), ko je toliko večja verjetnost kromosonmskih napak pri otroku?
Pohvalno je vajino zrelo in odgovorno razmišljanje. Po izsledkih raziskav je v celotni populaciji delež biseksualnih moških 20%, odstotek biseksualnih žensk pa je nekoliko manjši. Dvomim, da bi vama katerikoli strokovnjak znal posredovati zanesljiv odgovor na vajino vprašanje. Če je prisotnost homoseksuakne komponente v osebnosti vašega partnerja tako majhna, da vas ne moti in ste se odločili, za skupno življenje z njim, mislim da se po nepotrebnem obremenjujeta s takim vprašanjem. Če bo vajin otrok spočet iz resnične ljubezni in si ga želita, ker bi rada v njem videla tudi delček drug drugega in lastnosti, ki jih drug pri drugem občudujeta, potem bo vajin otrok ljubljen in srečen. S tem mu boste pomagali, da se razvije v čustveno zrelo osebnost in si pridobi moč za premagovanje težav, ki jih vsak doživi na svoji življenjski poti, ne glede na to, kako je spolno usmerjen. Ali sta lahko popolnoma prepričana, da se otrok ne bo rodil s kakšno okvaro ali boleznijo? Življenje je vedno tudi tveganje!
Le pogumno!
Alenka