Pozdravljeni,
zanima me vaše mnenje oz nasvet za pristop do tašče in tasta glede na dogodke, ki so se pripetili.
Kratek opis.. Stara sem kmalu 25 let prav tako moj partner, poznava se 5 let od tega bo v jesen dve leti odkar sva par, skoraj od začetka živiva skupaj v stanovanju sama . Tašča in tast temu seveda nikoli nista bila naklonjena vendar sta čez čas situacijo sprejela, kar se je pa letos spremenilo.
Prišlo je do zanositve, kljub zaščiti (maternični vstavek). Jaz sem se zase odličila, da otroka obdržim tudi partnerja sem postavila na realna tla, da itrok ostane z njim ali brez njega. Sem zaposlena in se čutim dovolj sposobno, da otroka tudi sama vzgojim, saj prihajam iz enostarševske družine in vem, da se z trudom vse reši.
Ko je partner novico predal svojima staršema, seveda brez moje vednosti, sj je mes nama veljal dogovor, da do odstranitve prej omenjenega vstavka ne izve noben ničesar, saj se neve za izid posega, sta starša odreagirala šokirano. Koliko sem dobila predano so se brez moje vednosti, mojega zornega kota in mojih besed samostojno odločili, da moram na splav in tudi sina prepričali v to, kar mi je naslednja dva mesca peklenso otežilo življenje, saj sem bila edina, ki je upala o preživetju majhnega bitjeca v meni.
Ko mi je parner predal odzive staršev in dodal novo mnenje se mi je sesul svet, z agresijo proti njegovi družini in njemu sem ga postavila pred ultimat. Lahko gre in me pusti, da sama dobim upam da zdravega otroka, ki se mu bom z vsem kar imam posvetila ali pa ostane, samo to ima na izbiro in nič drugega. Odločil se je da ostane, nikoli se ni grdo obnašal, sem pa dolgo časa čutila, da ima upanje da se bo vse “samo rešilo” in da bo bitjece v meni odmrlo.
Hvalabogu se njegovo upanje ni uresničilo, vse sem naredila da sem jaz in otrok, sedaj v 14 tednu po prvih pregledih v odličnem stanju, še vedno pa me mori misel, da on zaradi staršev in manipulacij iz ozadja nikoli otroka nebo vzljubil, ter nikoli nebo stal za družino, ki nastaja, za mano in za otrokom.
Tudi, ko obiščem svojega očeta, ki sem mu čez čas predala novico in se veseli z mano, moram na žalost še na obisk k tašči in tastu.. Sicer se delata fine, prijazne in bljudne, vendar čutim da nisem tam zaželjena, ter da otroka tajita, saj ne povesta nobenemu o tem da dobita vnučka/vnukico sploh te teme ne odpreta, se ne zanimata kako se jaz počutim ter za preglede novega bodočega člana družine.
Enostavno nevem več kaj naj storim, a jima naj kaj rečem, ali naj partnerju kaj rečem, ki mu mati vsake toliko napiše da ve kje mu je dom in podobne stvari.
Hvala za odgovore nasvete

Moje mnenje je tu osebno, saj se ne želim razglasiti za strokovnjaka za medosebne odnose. Neko partnersko zvezo razumem kot odnos med dvema partnerjema, torej vami in vašim partnerjem in ne zvezo med vama, taščo, očetom, tastom in še komerkoli drugim. Partnerja si izberemo, ostali so bolj ali manj blizu zgolj naključno in z njimi se lahko dobro razumete ali slabo, a vtikovati v zvezo se nimajo kaj. Oni so si uredili svojo kakor so si želeli, vašo si bosta pa vidva in kaj si oni mislijo o vaši nosečnosti je popolnoma nepomembno. Lahko imajo o tem svoje mnenje, a kaj boste storili vi, jih popolnoma nič ne briga in si ne bi dovolil, da sploh pride do take debate. Tudi pri partnerju ni toliko problem, v kaj ga prepričujeta, ampak to, da se prepričevati sploh pusti in da v vajin odnos vleče svojo mamo, ki v njem nima kaj iskati. Kaj bosta storila, je vajina odločitev, če se ne moreta uskladiti, je odločitev vaša. Če bo partner želel ostati s vami, ni nobenega dvoma, da bo imel otroka rad, če je vsaj malo “normalen”, če z vami ne bo želel ostati zgolj saradi vaše nosečnosti, je bolje da gre ker verjetno že sicer ne bi ostal ob prvi priliki. Zakaj je “treba” na obisk k tašči? Ni treba. Če ne želite, ne greste, če greste, ne poskušajte brati njene misli in opazovati potez obraza. O tem si ne pustite vsiliti pogovora, kaj si misli ona, pa je popolnoma nepomembno. Za partnerja pa je to morda zadnja priložnost, če želi imeti zvezo z vami ali z mamo, z obema pač ne dovolite. Na kratko: vaša odločitev je sveta in postavite se zase.
Lep pozdrav