Lep pozdrav!

Moja hči je bila kot otrok vedno bolj debelušna, vendar še vedno v mejah normalnega. Med študijem pa se je obupno zredila, tako da je pri 163 cm tehtala 86 kg. Na mojo iniciativo je pričela s hujšanjem pod zdravniškim nadzorstvom. Obiske pri zdravniku je kmalu opustila, vendar pa nadaljevala s hujšanjem in v dveh letih izgibila 32 kg. Dobljeno težo je obdržala 5 let. Po petih letih pa so se kilogrami začeli ponovno nabirati, seveda zaradi preobilne prehrane. Ko se je zredila za 5 kg sem jo začela opozarjati, kam jo to lahko pripelje, vendar me ni poslušala. Danes, po dobrih treh letih, jo skoraj nihče ne pozna več. Koliko tehta, ne vem, glede na izgled, bi rekla da od 95 do 100 kg. Vse sem poskušala, vendar ne pomaga nič. Občutek imam, da ji ni vseeno, kakšna je, ne stori pa prav nič, da bi bilo drugače. Ko je bila še vitka, je bila lepo oblečena, urejena, da jo je bilo veselje pogledati, sedaj pa ne da nase nič. Višek vsega pa je, da namesto, da bi si kupovala garderobo, ki bi ji pristojala, kupuje garderobo, ki je še meni, pri 56 kg preozka. Pravi, da za takrat, ko bo suha!!!!
Prosim, svetujte mi, kako naj jo pripravim do tega, da bi ponovno pričela s hujšanjem. Saj resnici na ljubo, v moji prisotnosti ne poje veliko, marsikdaj se zgodi, da je brez hrane po cel dan, potem pa…..Ali je še sploh možno, da bi še kdaj shujšala? Stara pa je 30 let.

Za odgovor oz. nasvet se vam zahvaljujem!

Draga gospa Brina,
seveda je možno, da bo storila tako, kot se ji bo zdelo prav. Za zdaj ji poskusite ponuditi čimveč nevsiljive podpore in razumevanja. Mogoče se lahko s hčerko o vaši skrbi zanjo pogovorite. Poslušajte jo, kako se ona počuti, kaj ji je pomembno, kaj sama skrbi, kaj razmišlja.
Pomagajte ji najti strokovnjaka za pogovor, če bo to od vas želela. Tudi glede hranjenja obstaja danes že nekaj točk, kjer lahko pride po pomoč. Ena od možnosti so npr. skupine OA (overeaters ananonymus), ki se srečujejo na Mirju v Ljubljani. Dobi lahko predvsem veliko čustvene opore in predvsem informacij o ustreznem hranjenju. Mogoče ta trenutek ne potrebuje nikogar.
Pomembno je vedeti, da je odločitev, kaj in kdaj bo storila spremembo samo v njenih rokah. Vaša mirna skrb ji je pa lahko le v oporo.

Marija Anderluh

Tak nadzor s strani staršev je vse prej kot vzpodbuda. Sploh pa kontrola ni še nikoli dala nekih dobrih rezultatov. Predlagam vam, da bolj kot da hčerko kontrolirate, ji svetujete in “hočete dobro”, ji raje prisluhnite… morda vem ima kaj za povedati. Sploh pa sem prepričana, da sama natanko vse že vse, kar ji govorite. Zavedajte se, da lahko le ona sama spremeni svoje življenje.
Najbolje, kar lahko storite zanjo je, da jo imate radi, tako kot je…

Lep pozdrav, Jasmina

Se pridružujem Jasmini. To pa zato, ker sem bila oz. sem še na istem položaju, kot vaša hči. Tudi jaz imam veliko odvečnih kg. Ne pomaga nobeno govorenje, ne vspodbudne besede,ne moledovanje domačih… vse dokler sam ne spergledaš in vidiš, da se ne boš potrudil, ne za starše, ne za prijatelje, ampak zase. In ko si sposoben zase narediti nekaj tako odgovornega in velikega, šele potem so dobrodošle vspodbune besede s strani drugih…
Do tega spoznanja sem ped kratkim prišla sama in tako začela z neke vrste dieto in po vidnih rezultatih, mi prav paše, ko slišim besede odobravanja in spodbude… In šele sedaj so prišli na vrsto domači, saj prej ni bilo ne energije ne volje, da bi pustil nekomu da ti “soli pamet” (seveda v dobrem smislu, a takrat ne razmišjaš tako… na žalost).
Da pa je prišlo v moji glavi do “klika”, pa sem hvaležna forumu Prehrana, Trening in Oblikovanje telesa. Tam nas je več s podobnim problemom in najdeš marsikatero spodbudno in prijazno besedo…

Lp, Tina

Stem ji žal ne boste pomagali! Pridružujem se Jasmini in Tanji, posvarila bi vas pa rada le zato, ker se je moja mama, ko sem imela krepko preveč kilogramov, tudi skrbela zame – se še sedaj, ker pa je to med drugim na napačen način izvedla, sem se zato, da bi pač shujšala poslužila bruhanja, in me je to pripeljalo v začaran krog bulimije in anoreksije – skratka v njem sem že celih žal sedem let.
Ne poznam izhoda, pa ga tudi največkrat nočem, ker mi trenutno žal pomeni več to, da sem za vse idealna, četudi nekako nezdravo to izkoriščam.
Ne terjajte hčere v nekaj, kar ni potrebno, bodite z njo zadovoljni z vseh plati!
Saj najbrž nočete suhe nevzdržne in bolne…………hčere.
LP Lola.

bila sem v podobni situaciji, pisi: [email protected]