Živjo,

jaz pa opažam, ko berem tale forum, da veliko žensk razmišlja da bi darovale svoje sp. celice. In potem znova in znova 1001 izgovor zakaj ne…ne plačajo stroškov, nimate koristi od tega, preveč časa vam vzame itd…. A ste že slišale za vse tiste pare, ki ne morejo imeti otrok pa si jih želijo ?! (jaz sama imam fanta, zdrav ko dren in tudi poznam take pare ki se trudijo in trudijo pa ne morejo imeti tacga sončka kot ga imam jaz.. In jaz bom darovala, ker se ne bojim injekcij, če bo to nekomu pomagalo in ker v življenju ne mislim samo na moj bančni račun kako se polni ampak tudi na ljudi, ki jih ne poznam, ampak vem, da pari, ki se prijavljajo na tako agresivne postopke zanositve, bojo za otroka skrbeli čudovito. in ker nisem taka kot večina vas ki tukaj samo kažete kako bi neki dobrega nardile za sočloveka ampak imate miljon razlogov zakaj se vam to ne splača. Če tega ne mislite narediti bodite tiho s svojimi komentarji, ker s tem samo kažete kako blesava družba je na tem svetu in da očitno ni več prostora v naši družbi za pomoč drugim ampak da vsi mislte sam na keš !

Plačevanje prostovoljstva ni prostovoljstvo, ni pomoč drugemu, ampak je zaslužek za tvoj lasten žep, ker bi očitno prodale še same sebe če bi vam dovolj plačali za to.

Tako da se 100% strinjam z dr. Pinter, ki vam znova in znova razlaga zakaj je plačevanje jajčec etično sporno.. Pa tudi stroški so vam delno povrnjeni, ampak ja ne boste obogateli s tem dejanjem.

Jaz samo upam da bo v prihodnosti čim več žensk darovalk, ki bo to naredilo zaradi svojega zadovoljstva in želje po pomoči drugemu in da naša država še ni tok v p**** da bomo prodajal dele svojih teles.

Pa lep dan še naprej vsem skupaj.
Vsem nesrečnicam pa želim veliko uspehov pri zanositvi in da vam bojo otročki krajšali noči s svojim jokom 😉

Spoštovani,

Ko sem enkrat še noseča sedela v ginekološki čakalnici sem opazila plakat, ki nagovarja naj darujemo svoje spolne celice. Od takrat naprej resno razmišljam, da bi to storila. Imam dva otroka, oba sta bila spočeta ‘v prvo’, torej kaže, da sem plodna. Trenutno še dojim in kolikor sem o tem prebirala, zatorej še ne morem biti kandidatka. Tudi o poteku sem si že nekaj prebrala. Vendar me zanima sledeče – če se odločim za darovanje znotraj mojega cikla, kolikokrat bi morala priti na kliniko? Mlajsi otrok namreč še ni v vrtcu in bi morala poiskati varstvo. Druga stvar, ki me zanima pa je: kako pri sebi si po odvzemu jajčec? Kaj boli? Ponovno sprašujem zaradi otroka, ker bi morala po postopku zanj skrbeti, ga dvigovati… so kakšna navodila glede ‘okrevanja’? Ali je to tako neinvazivno, da naj ne bi čutila posledic? Igel sicer tudi ne maram, vendar če bi s tem nekomu pomgala ujeti veliko srečo, sem pač pripravljena stisniti zobe za punkcijo 🙂 pa morda še to: glede na to, da nosečnice testirajo za nekatere spolno prenosljive bolezni (sifilis, hepatitis), bi vseeno morala na testiranje?

Spoštovani,

Darovanje bi bilo primerno, ko vsaj tri mesece ne bi dojili in bi se vzpostavili redni ciklusi. Na kliniko bi morali priti pred postopkom dva- do trikrat, v samem postopku pa približno petkrat. Kratkotrajna zmerna bolečina je lahko prisotna ob punkciji jajčnikov, ki traja običajno dobrih pet minut. Pred punkcijo damo lokalno anestezijo. Ob stimulaciji jajčnikov in po punkciji lahko čutite blažjo napetost v spodnjem delu trebuha, ki ne ovira normalnega življenja.
Testiranje za spolno prenosljive okužbe moramo pred darovanjem ponoviti, tudi če ste imeli teste že narejene v preteklosti.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

najlepša hvala za odgovor. Vas smem vprašati samo še to: Nekje ste zapisali, da lahko ženske darujemo na dva načina: bodisi s pomočjo inekcij, ki stimulirajo, bodisi v našen naravnem ciklusu. Če bi darovala v svojem naravnem ciklusu – bi vseeno morala prejemati inekcije za hormonsko stimulacijo? Prebrala sem tudi, da zna biti odvzem jajčec nekoliko boleč – ali se da temu ‘botrovati’ še kako drugače kot s splošno anastezijo? Mislim, ne razumem, kako je lahko boleče, če je lokalna anastezija. Ko so mi v lokalni anasteziji izrezali nekoliko večje znamenje nisem niti malo čutila… Se opravičujem za vsa ta vprašanja, vendar o tem resno razmišljam, pa bi rada dobila čim več informacij.

Hvala za vaš čas, ki ga namenjate odgovarjanju na tem forumu.

Sicer pa samo še to: sama povsem razumem in podpiram dejstvo, da se doniranja jajčec ne plača. To je res velika odločitev in nikakor ni prav, da bi se ljudje za to odločali zaradi finančne stiske. Pri tem me tudi odgovor “da se že tako vse na tem svetu okoli denarja vrti” ne prepriča, ker mene pravzaprav ravno to na tem svetu najbolj moti, in bi si želela, da bi se malo manj okoli denarja vrtelo. Kako pa bi izgledalo, če bi npr. presejanje organov bilo povezano z denarjem? Kaj bi potem organe dobivali le še najbogatejši, ker bi lahko največ plačali? To ni prav in upam, da tako kot je, ostane še naprej.

Spoštovani,

res je, da smo v pred leti dali možnost tudi za darovanje v naravnem ciklusu. Ampak ker v takem postopku dobimo le eno celico, je uspešnost zanositve precej manjša in je par, ki je na vrsti, zato lahko zelo prikrajšan, saj mu trenutno lahko zagotovimo le en postopek. Poskusili smo tudi stimulacijo s tabletami, a se ni obnesla.Zato raje svetujemo darovanje ob stimulaciji z injekcijami.
Lokalno anestezijo, injekcijo, damo v steno nožnice, tako da preprečimo večino bolečine, ki nastane pri punkciji skozi nožnico. Nekaj bolečine lahko izvira iz punkcije jajčnikov, ki pa jih lokalno ne moremo anestezirati. Za večino žensk je ta bolečina majhna in popolnoma sprejemljiva.

Lepo pozdravljeni,