darovanje kostnega mozga
Pozdravljeni!
Vem da to ni ravno tema za sem, me pa zanima nekaj. Sama sem bila že tik pred odhodom na zavod za transfuzijo, da se prijavim kot darovalka. Pa sem izvedela za študentko medicine, ki je bila v registru, ko pa so jo klicali, pa je odklonila, ker naj bi bilo preveč možnih stranskih učinkov. No, to mi je pustilo določen dvom, vendar še vedno vztrajam pri svoji odločitvi. Nato pa so mi še drugi namignili, da zakaj pa mislim, da zdravniki, ter medicinsko osebje ni v registru…
Zanima me, če mogoče tu gori kdo pozna primere, da so tudi zdravniki darovalci, ter kakšeni naj bi bili stranski učinki za darovalca npr.čez 20 let, ko bo le-ta star? Sama menim, da tudi če je kakšna posledica, ta odtehta vse, ča pa zaradi tega lahko nekdo živi. No, kakorkoli, jaz danes grem v prijavo, pa se bom še tam pozanimala 🙂
Lep dan vsem!
Draga Ajna,
veseli me, da si kljub pomislekom zbrala pogum in šla v prijavo, veseli me zato, ker sem lansko leto sama potrebovala in tudi dobila darovalca, brez katerega sem imela zelo slabo prognozo. Tako sem zdaj eno leto po presaditvi in moja 9-letna hčerka še zmeraj ima mamo.
Če si z bralci foruma pripravljena podeliti svojo izkušnjo oziroma informacijo – kako je bilo danes na zavodu za transfuzijo, kaj so ti rekli in kako si se ob tem počutila ?
Lahko noč ti želim,
Pozdravljena Milena!
Včeraj sva se prijavila v register obadva z možem. Upava, da bova mogoče nekoč pa le komu lahko pomagala. Mislim, da je to najmanj, kar lahko storiš.
Je pa tako, da prideš kadarkoli v sredo od 10-12 ure na Zavod za transfuzijo (poleg Porodnišnice). Midva sva kar vratarki povedala, za kaj sva prišla, ona pa je takoj po telefonu poklicala gospo ter zdravnico. Takoj so prišli po naju, vsi zelo zelo prijazni. Nato izpolniš formular, kjer opišeš svoje zdravstveno stanje, nato posvet z zdravnikom, prednostno v laboratorij, kjer ti vzamejo eno epruvetko krvi, in to je to.
Glede tveganja oziroma posledic pa takole – mozeg naj bi se ti popolnoma obnovil po 4-6 tednih, tako da po tem si tak kot prej 🙂 Kar je možnih tveganj je samo pri odvzemu, če se odločiš za odvzem pod anastezijo (tu je pač tveganje v povezavi z anastezijo, tako kot pri vsakem drugem posegu), oziroma da pride do vnetja na mestu odvzema (tako kot pri katerikoli drugi rani). Če pa se odločiš za drug način odzema (ki izgleda podobno, kot bi bil na dializi – tvoja kri kroži skozi aparat – ki pobere kar rabi 🙂 – nato pa ti tvojo kri vrne v telo. Pri takšnem načinu odvzema pa moraš en teden pred odvzemom jemati zdravila, za pospešeno tvorbo celic – in pri tem se mogoče slabo počutiš. Vendatr pa slabost mine takoj, ko prenehaš jemati tablete.
No, meni so bile vse razlage ok. Sicer pa razmišljam takole…Tudi po vsaki nosečnosti se ti poveča možnost za npr. osteoporozo na stara leta….pa zaradi tega se nihče ne odpove otroku 🙂 No, tako se tudi meni ne zdi pomembno, če mi bo mogoče en teden majčkeno slabo…če pa zaradi tega nekdo dobi večjo možnost za življenje.
Zdaj si želim samo še to, da bi bilo veliko darovalcel, ker nikoli ne veš, kdaj se lahko zgodi tebi oziroma nekomu tvojemu bližnjemu, ki ga imaš rad. Takrat si sigurno vsak želi, da bi se več ljudi odločalo za to. Sama bom vsekakor poskušala prepričat še koga, ker dejansko v življenju so pomembne stvari kot so zdravje, pozitivne misli, pa da se imamo radi…vse ostalo pa potem kar pride 🙂
Veliko zdravja in pozitivnih misli želim vsem na forumu!
Oh, pa saj to je najmanj kar lahko naredim.
Bi pa pohvalila tudi tale forum, ker odločitev je padla izključno zato (v družini hvalabogu še nismo imeli primera raka, zato nekako tudi nisi toliko seznanjen s to problematiko), ker sem “čisto ponesreči” prišla na ta forum, in brala, kakšni borci ste…No, in sem pomislila, kaj pa sama lahko naredim…
Tako da…ste vi vsi tukaj pripomogli k temu.
Lep dan!
POZNAM LJUDI, PRIJATELJE, KI SO DAROVALI KMC in bili zelo ponosni na to, saj so podarili življenje nekomu v tujini. Tudi moja hči je dobila to možnost in darovalec iz tujine ji je podaril življenje; če tega ne bi bilo tudi tega ne bi bilo. Darovanje pa ni nič nevarnega, kaj vse morajo preživljati vsi tisti, ki so odvisni od darovalcev najbolj vedo sami in njihovi najdražji. Zato le pogumno ljudje – to je najlepše, največje in naj človeško dejanje. V našem manjšem mestu se je darovanja udeležilo čez petsto ljudi. Hvala jim za ta pogum in njihovo človečnost. Mogoče bo kmalu slovenec daroval slovencu KMC – kot nesorodni darovalec.
Vse lepo in veliko sreče vsem forumcem !