Darovalci
Beba,
obrnite se na Zavod za transfuziologijo na Šlajmerjevi ulici v Ljubljani. Pokličite po telefonu in vprašajte. Jaz imam samo donorsko kartico (darovanje organov v primeru moje smrti), me pa tudi zanima, kako je s kostnim mozgom. Če se ne motim, darovanje ni možno, če niste sorodnik… ? Ampak v resnici pa ne vem…
Pri nas je zakonodaja zelo stroga, procedura je natancna (pisni privoljenji obeh oseb ipd.), mislim pa, da se tudi ni v celoti zakon izdelan, npr. mislim, da ce bi jaz hotela darovati ledvico nekemu prijatelju, to pri nas ne bi slo… Za zdaj. Je pa v pripravi zakon, da bi lahko odvzeli organe ljudem po smrti, razen, ce so se pred smrtjo izrekli proti darovanju. To bo nedvomno sprozilo veliko polemik, npr. brala sem pismo prizadetega bralca v Sobotni prilogi, ki ga je bilo tega groza. Mislim, da tak zakon ne bo sprejet, da je prevelik optimizem pricakovati kaj takega. Je pa menda tako v Avstriji in se kaksni drzavi. Veliko je se ljudi, ki menijo, da morajo vsi njihovi deli lepo zgniti – ta bralec je pisal, ja, kako bom pa potem mrtev in podobno…
Neli, ne pisem o ustreznosti kostnega mozga. Darujemo lahko osebi, ki ima podobne antigenske lastnosti (to pomeni npr. krvno skupino, dolocene gene na DNA, ki se jih preveri in te antigene, proti katerim se lahko tvorijo protitelesa v tujem telesu, izpostavljajo celice ipd.), ker bi sicer telo presadek zavrnilo. Pri nas pa te reci se niso dovolj zakonsko urejene, da bi se lahko kar clovek odlocil in daroval tuji osebi (ne sorodniku). Postopki darovanja so namrec nekoliko v neskladju z medicinko – najprej ne skodovati! Ce pa ti nekomu odvzames ledvico in je zdrav! je to invaziven poseg. Nedorecenosti je veliko. Smo pa mislim da vkljuceni v evropski sistem darovanja organov, kar je velika prednost. In spet so se pojavila negodovanja – ces, nase ledvice bodo sle v Evropo. Taki predsodki so res trapasti. Obstaja enoten seznam z antigenskimi lastnostmi in vrstnim redom na cakalni listi.
Tudi jaz imam kartico Darovalec že veliko let in ravno pred dnevi mi je v službi padla iz denarnice; tako so jo videli tudi sodelavci… In zakaj se oglašam na to temo?? Ker me je kar malo šokiral njihov odklonilni odnos, kot tak je bil v večini primerov tudi med prijatelji in znanci…Glavni protiargument je bil ta, da če se mi slučajno kaj zgodi (nesreča) tvegam, da me bodo kar pustili umreti, ker pač rabijo moje mlade, zdrave organe…Večje neumnosti še nisem slišala in tukaj nimam sploh nobenih dvomov in dilem !!! Ampak poglejte zopet kakšna zaplankanost?!? Ok moj vzorec “izprašanih” je bil premajhen, da bi bil reprezentativen…,me pa skrbi takšen odnos do tega vprašanja. In ljudje, otroci umirajo…