darilo tašči-velika težava
Naslednji teden ima moja nesojena tašča rojstni dan, ni okrogla obletnica.
Spodobi se, da ji prinesem darilo, čeprav bi ji najraje dala en pošten kaktus – po njenem mnenju namreč nikakor nisem primerna za njenega sina.
Pa vseeno, njegova mama je in nekaj bi ji rada dala.
Pomagajte mi z idejami, prosim!
(moj dragi bi jo najraje ignoriral in nič dal, tudi na vprašanje, kaj bova dala; “njej nič, dokler tako misli”. Verjetno je pa itak vseeno, kaj bova prinesla, ker bo obležalo v omari, ker je od naju. Zadovoljna vem, da nikakor ne bo.)
Hja, potem pa se ne sekiraj kaj boš dala, če veš da nikakor ne bo cenjeno in dobrodošlo.
Sicer pa je možnosti malo morje, seveda glede na to, koliko si za to pripravljena dati. Knjiga, roža (lončnica), šopek (tega nenazadnje ne bo mogla v omaro postaviti, ne bo je dolgo “morilo”, tebe pa še manj – toliko da ji daš vedeti da si/sta se spomnila na njen RD), lahko ji kaj spečeš in neseš v kakšni lični košarici (če se ti seveda zdi vredno truditi se zanjo), …..
Skratka hotela sem reči to, da glede na situacijo je očitno čisto vseeno kaj neseš.
LP
d.
Pa vseeno, čeprav darilo ne bo cenjeno, je mati človeka, ki ga ljubim…
In ne glede na najine odnose ne morem mimo tega, da ima rojstni dan.
Verjetno bo res samo kaka rožica (knjig pravzaprav v njihovi hiši skoraj ni), že zato, da sama sebi pokažem in dokažem, da nisem taka kot ona, ki “pozabi” na moj rojstni dan…. pozabi tudi na zetov rojstni dan, me gleda postrani, ko pripomnim, da meni osebno se zdi darilo za 50.000,00 sit za vnukinjin 4 rojstni dan malo veliko.
Eh, saj je vseeno……pa čeprav boli.
Zakaj ji pa res ne kupiš kakega kaktusa (taščin stol-Echinocactus grusonii) ali pa Sansevieria trifasciata-taščin jezik, zdraven pa ji daj tisto malo knižico v kateri so lepe misli o taščah ali prijateljstvu. Mislim, da bo svoje mnenje o tebi prej ali slej morala spremeniti, vmes pa ji bo tvoje darilo lahko dalo malo za misliti.
Kaj vem, nobeno darilo ji ne bo dalo misliti.
In tudi sama si sploh nisem na jasnem, kako in kaj.
Z mojim dragim pač silom prilike še vedno živiva vsak na svojem koncu SLO, ko ji napove moj obisk, “ima” cel teden migreno in vročino, ko pride k meni, pa hiša ni pospravljena, pa krompir je treba pobrat na njivi, pa…še tisoč izgovorov se najde.
Kadar pa gre on k nam, pa cel teden kuha mulo, ker gre k nekomu, ki definitivno ni dovolj dober zanj, in samo žalost ter trpljenje ob meni bi mu rada prihranila, pa samo izrabljam ga…
Skratka, prava tašča.
Tolaži me le to, da se vsega tega zaveda tudi moj dragi in je ne posluša, tudi njena hčerka je odšla od doma in prihaja samo na parurne vljudnostne obiske, saj tudi zet ni dovolj dober.
Tako vsaj vem, da ni z mano kaj narobe, da za njih nihče ni dovolj dober:))
Pa vseeno – nisem taka kor ona in ne bom “pozabila” na njen rojstni dan.
Žio!
Jaz pa predlagam, da ji podarita dve zlati ribici – teh ne bo kar tako mogla zavrčti – ker je to le živo bitje. Kupita en majhen akvarij, eno rastlino not, dve ribici in hrano. Sej to ni tok drago. Da bo imela nekaj za kar bo morala skrbeti. Če pa jih vrže stran – pa se ne obremenjuj več s tem da te ni sprejela. Glavno je da te ima tvoj dragi rad, da te podpira in da vidi kaj se dogaja. Pa začnita razmišljat o tem da gresta za sebe – če ne vaju bo to razžrlo.
Upam da sem bila kaj v pomoč.
Lp
Snahica živjo!
Glede na zgoraj povedano te bo pa še velikokrat v življenju bolelo. Ampak gotovo se splača, saj imaš svojega dragega a ne. Očitno se boš morala oborožiti z enim velikim “šleparjem” (kamionom) potpežljivosti in dobre volje. To pa ni težko če imaš nekoga rad. Takšne stvari pa kar čez ramo vrži (darilo za absurdno vrednost naprimer).
Če si se odločila da nekomu pokažeš da si boljša od nje (saj tudi si, če ona tako ravna) ti pa svetujem da si vzameš čas in ji kar lastno ročno narediš kakšno darilo – skuhaj kakšno marmelado, speci kaj dobrega, lično zapakiraj in ji nesi kot najdragocenešjo stvar na svetu. Ne bo mogla mimo tega da bo zadevo takoj postavila na mizo (upam vsaj). Mogoče ji bo dalo malo misliti (ni nujno da bo kdaj to priznala).
Jaz ji ne bi poradrjala ribic, lahko bi jih še izstradala na račun tega od koga so ;-)). Malo heca, ampak to je tudi obveznost, ki jo mora biti tisti ki jo prejme pripravljen sprejeti (tukaj se mi ravno ne zdi tako).
Skrata kakor se boš odločila bo dobro – že da toliko razmišljaš o njenem darilu je veliko (če ona očitno sploh ne).
LP
Če boš prišla na praznovanje RDja, seveda moraš prinesti darilo – in kakšna lončnica bi bila čisto na mestu. Kaj več se jaz ubadala ne bi.
Veš, marsikatera ima bolj čudno taščo, tudi moja ni cvet prijaznosti, daleč od tega. Pa po svoje si mislim – ni potrebe, da je med nama kakšna “ljubezen”, zadošča le korektno in vljudno obnašanje, in tega se držim (ona je to dvakrat kršila z nekakšnimi izbruhi). In sedaj, ko imava dva otroka, se mi zdi prav, da jo obiskujeta in imamo stike. A med nama ostaja isto in najbrž bo vedno tako. Ena prednost takih odnosov je – če se preveč z nekom zbližaš, se hitreje in bolj žolčno tudi skregaš, če si pa le vljuden neznanec, pa do tega ne more priti……….
Veliko sreče ti želim – in čimprejšnjo samostojno življenje!
Verjetno bo kar kaka rožca, nekaj, kar ravno cveti in ni predrago.
Ne, ne bi mi bilo žal denarja in časa za lepo darilo, če bi bila obdarovanka vesela. Tako pa…..
Doma narejena darilo so “kr neki in ničvredna”, poskusila sem že s pecivi in potičkami, domačimi specialitetami…so ostala zapakirana na kuhinjskem pultu ali v shrambi par dni in potem ni bilo več užitno in je šlo v koš:((
V bistvu je popolnoma vseeno, ali se potrudim ali ne, ampak če se pa prikažem čisto brez, bo pa spet katastrofa.
In ne glede na ceno ji ne bom razlagala, kako in kje je bilo nabavljeno.
Za novo leto sem dobila rutko, škatlica je imela še staro in znižano ceno, vsem je razlagala, da jo je kupila tako super, ker so zapirali trgovino in da je tako darilo dovolj zame…
Pa se sploh ne zaveda, kaj vse mi je dala in da največje in najlepše darilo od nje sem itak dobila – dala mi je svojega sina. In to je največ vredno, da ga imam, da me ima rad in me ceni ter podpira.
Lep pozdrav vsem!
Snaha!
Morda se bom praskala tam, kjer me ne srbi, pa vendar. Tvoja tašča je očitno “prav posebna ženska”, ki meni, da ji ni nihče enak. Tvoji nameni, da ji pokažeš, da si boljša od nje (in jaz mislim, da tudi si)… oprosti ampak en sam velik lari fari. Ona bo sprejela stvari take kot so všeč njej in ji je prav eno figo mar kako se ti ali pa (kot si napisala zet) potrudite. Ne splača se razmišljati o tem, kaj ji kupiti za rojstni dan, ne kako jo razveseliti. Če se spomnim razmer pri moji sestrični, ne bo nikoli nič dovolj dobro in prej ko boš sprejela to, lažje boš živela.
Jaz bi svoje sile usmerila predvsem v gradnjo skupnega gnezdeca s svojim dragim, po možnosti čim dlje od nje. Ker ne glede na to, da te tvoj dragi podpira, je kljub vsemu njen sin in najboljše je preprečiti možne terene, kjer bo ona s svojo “starševsko” pravico dosegala (raje napišem uveljavljala) svoje želje. Sicer ne vem kako manipulativna tvoja tašča je, ampak verjamem, vse mame lahko manipulirajo s svojimi otroci – vprašanje je le kako in koliko to želijo. Pa ni potrebno to početi očitno – morda bo potrebna samo pomoč pri delu, ki ga zna opraviti samo njen sin in seveda ni potrebno, da ti pomagaš… Svet je krut in nekatere mame se kot levinje borijo za svoje sinove – saj ni važno če je sin srečen, važno je, da ostane pri njej. Res niso vse take, ampak tvoja očitno je.
Oprosti, ker sem se tako razpisala in se vtikam v stvari, ki me res nič ne brigajo. Ampak deluješ mi tako nežno in dobrosrčno, da bi te rada postavila na realna tla. Pa ne zato, ker bi se ti želela posmehovat. Predvsem zato, ker me spominjaš name pred nekaj leti, ko mi je bilo pomembno predvsem kako ustreči drugim. Pa te leta v službi obrusijo in počasi postaneš tak kot so drugi do tebe. Saj vem, da se (še) ne strinjaš z mano, ampak pozabi na taščo in ne poskušaj se ji približati. Bodi vljudno prijazna, ne trudi pa se z darili ali čem podobnim (piškoti, biskviti…) doma narejenim. Jaz bi ji verjetno vrnila z enako mero nesramnosti, kot sem jo bila deležna in bi dobila neko brezosebno darilo-bombonjero, manjšo lončnico-eno čimbolj običajno in nezanimivo… Nekaj s čimer bi ji pokazala vljudnost, a bi ji prav tako dala vedeti, da je zame samo gospa XY in si pri izbiri darila ne bom delala sivih las. Konec koncev pregovor pravi klin s klinom izbija. In ne ženi se k srcu, ampak se lepo nasmej in poiskusi biti vesela, zabavna in ne pokaži kako te njene pikre pripombe vržejo iz tira in prizadanejo. Po moje jo bo tako obnašanje popolnoma presenetilo in razorožilo.
Pa veliko uspeha pri izbiri darila!
lp, Renata
Torej; vikend je za mano in preživela sem.
Čeprav je tudi moj dragi v cvetličarni našel “tapravo darilo zanjo”; res pomečkan kaktus ( so očitno malo pozabili nanj), sva se kljub vsemu odločila za malo bolj znosno lončnico.
Voščila, dala roko, predala darilo; brez kakega objema ali kao poljubčka, pokomentirala vreme in to je bilo to.
In jokala, ko me niso več videli.
Nisva bila dolgo pri njih, doživela pa sem vsesplošen bojkot, govorila le s svakinjo in njenim možem.
Vse skupaj se je dogajalo pri njeni mami, tast se je ukvarjal z otroki, ona se je sprehajala in nadzirala, kdo se s kom ukvarja, taščine sestre (neporočena, ker nihče ni bil dovolj dober) ni bilo doma ( le da se je na koncu vnučka želela posloviti od nje in je stekla v hišo…).
Tudi moj dragi je takrat “moral” nujno na WC in je ugotovil, da je doma, le da me ne želi srečati……sva odšla tisti trenutek.
Hudo mi je in žalostna sem, ne toliko zaradi njihovega odnosa do mene kot pa zaradi tega, kaj delajo s svojim sinom.
Žal pa se ne zavedajo, da ga na tak način izgubljajo. Ve in vidi, kaj se dogaja in podpira mene.
Lahko živim, četudi jih ne srečam nikoli več, čeprav se sliši grdo. Ampak je res!
PS: Sem čisto povprečna, zaposlena, s srednjo šolo, brez otrok, brez kazenske kartoteke, nikoli v kakem stiku z drogo ali pretiravala z alkoholom, Slovenka po rodu…
Pa lep pozdrav vsem!