Zanima me kaksne imate kaj navade z darili. Koliko so vredna, komu jih date, pa za katere može jih dati ( miklavž, božiček, dedek mraz).
Kaj pričakujete v zameno za podarjeno darilo?
Ali ste razorčarni, če ne dobite nobenega darila, daste pa nap. drago darilo??

Sprašujem namreč zaradi svojih navad, ker jaz bi kar vse obdarila, pa vsem bi kupla full dobra darila, vsaj nad 5000 sit, pa za vse praznike.
Ponavadi sem pa full razočarana k dobim pol kakšno šaro, k je nimam kam ponucat, niti komu naprej dati ( pa rečte, da še nikol to niste nardil, kakšno bombonjero al pa kakšno buteljo dali naprej). No zanima me kakšen odnos do daril imate vi.

Zelo rada obdarujem, v veselje mi je že proces, ko razmišljam, koga od svojih dragih bom s čim razveselila. Zelo se potrudim in vedno skušam najti nekaj, kar bo obdarjencu pisano na kožo. Ne iščem dragocenih daril, še manj praktična darila, ne sprašujem se, kaj kdo potrebuje, temveč, s čim bi ga najbolj razveselila.
Naslednja prijetna faza je zavijanje daril, všeč mi je, da so paketi in pentlje barvno usklajeni, tudi v tem uživam.
Ob tem sploh ne mislim na to, kaj bom dobila jaz, s tem se sploh ne obremenjujem, to je nepomembno. Tudi ne primerjam, koliko sem dala in koliko dobila. Največ dobim takrat, ko začutim, da sem nekoga z darilom prijetno presenetila in osrečila. To je moje najljubše darilo.

Darujem tam nekje vmes med božičkom in dedkom Mrazom in lepo mi je poklanjati, kot pravi She – največ dobiš, ko daš. Na žalost pa lepo zavijanje ni moja odlika. Vedno mislim, kaj bi bilo onemu všeč ali kaj bi lahko rabil.
Koliko? Kakor pač finančno stojim. Svojim otrokom in mami malo več – kak pulover, pižama, spodnje perilo, ko so bili manjši še Lego kocke, CDji, igre . . . možu malo manj – en par zoknov:)) brat je že bolj priden – dva para in buteljka sladkega vina :)) svakinji kak dober lonec , kremo za obraz, suho sadje. Tašči škatlico sladkarij, ker nima rada sladkega, haha.
Tudi meni se dogaja, da dobim kaj takega, da pri milem bogu ne vem, ali naj takoj vržem v smeti ali čez tri dni. Ampak s tem se ne obremenjujem.

Vsi, ki ste brali knjigo Pet jezikov ljubezni, veste, da so darila eden od jezikov, eden od načinov izražanja ljubezni (ne le v partnerskem odnosu, temveč v odnosih nasploh). Nekaterim ljudem darila zelo veliko pomenijo – radi jih dobivajo in tudi radi jih dajejo. V decemberskem času pa se praktično vsi srečujemo z darili in tudi s svojim odnosom do njih.

Glede dajanja darila: Bolj kot to, kako “vredno” darilo lahko poklonimo, se mi zdi pomembno, da damo iz srca, kot pravimo, in brez pričakovanja povračila, sicer se hitro lahko ujamemo v trgovino: daj – dam. Dragoceno je tudi, da se vživimo v človeka, ki mu darilo poklanjamo in razmislimo, kaj si res želi, potrebuje, s čim bi ga presenetili. V pomoč nam je, če smo že tekom leta pozorni, ali oseba izraža kakšne želje v zvezi s tem, kaj bi rada imela. Če pa smo brez idej in nam ni tako pomembno, da drugega presenetimo z vsebino darila, ga lahko tudi vprašamo, kaj si želi. Še ena možnost so tudi darilni boni.

Glede prejemanja daril: Če se želimo izogniti razočaranjem nad vsebino daril, lahko drugim tudi povemo, kaj si želimo (izrazimo svoje želje in pričakovanje glede daril). S tem se seveda prikrajšamo za presenečenje, saj že vnaprej vemo, kaj bomo dobili. Če nam darilo ni všeč, lahko to na uvideven način tudi povemo – morda obstaja možnost, da ga kupec zamenja. Po drugi strani pa se zavedajmo tudi pozornosti in naklonjenosti, ki nam jo je z darilom lahko nekdo namenil, četudi darilo samo ni ravno takšno, kot bi si mi želeli. Čim manj tudi preštevajmo, kdo nam je dal darilo in kdo ne, koliko je darilo vredno in podobno.

Za konec: Naj darilo ne bo le vljudnost brez vsebine, temveč skrbno pripravljena pozornost, s katero razveselimo druge ali sebe. Da, tudi sebe lahko razveselim in obdarimo!

Če vas in tiste, ki jih boste obdarovali, zanimajo knjige za osebno in duhovno rast, vas vabim, da obiščete tudi našo knjižno polico: http://www.cdk.si/kp

Veliko veselja z darili vam želim!

Zelo rada obdaruje, ker so mi pozornosti pomembne…Dam toliko kot cutim in ne zato, da bi kaj dobila nazaj..to naredim zaradi sebe, ker tako cutim do nekoga in ne zato, ker se to spodobi…to naredim brezpogojno…in nisem razocarana.Nikoli se ne pocutim nekomu dati darilo v vrednosti, ki mi jo da sam.Vsakdo je odgovoren za svojo odlocitev in ce se je on odlocil meni dati 10x drazje darilo, je pac to njegov “problem”.

Vprasaj se, zakaj druge obdarujes-kaj je tvoje pricakovanje? Kaj ti to prinasa? Kaksne obcutke? Si tako razlagas ljubezen?…

Srecno!