kaj menite,…

…da pomeni stanje, ko ti je nekoga začasno ‘too much’? npr. si z nekom, se imaš fino, včasih celo res zlo mega…, vendar ga naslednji dan (kljub lepim spominom) nočeš (nimaš potrebe) videti. dan za tem, pa ga spet pogrešaš. ali pa so te pavze, ko ti je oseba ‘odveč’ daljše – npr. 14 dni…

koliko je sploh normalno? menite, da dva, ki sta si resnično všeč, tega ne bi smela občutiti?

s fantom, s katerim “dogajava” (drugače nisva par) imava oba te ‘flashe’. ko jih čutim sama, se mi zdi to normalno, če me pa on ne pokliče 10 dni, sem pa ful prizadeta, užaljena, vse vidim negativno, etc. je pa res, da meni ‘odtegnitev’ paše le kak dan, dočim on rabi več časa.

je to čudno?

Ni čudno,

naprimer tak odnos, je lahko tudi v partnerstvu, odvisno od tega, kaj komu najbolj paše. V marsikaterem zakonu je tako, da se dva dogovorita za prioritete, kljub temu se imata rada, se spoštujeta in si zaupata, ampak imata oba nek ustaljen ritem življenja. tako je naprimer tudi v sexu, da je nekdo tako zaposlen z drugimi dejavnostmi, ninujno, da je ravno služba, da pozabi na sex, če sta oba takšna, ne vidim nobenega razloga, da v takem razmerju ne bi uspela.

vedno je problem, ko je tak samo eden.

Druga možnost pa je, da je to ravno zaradi tega, ker nista par, in po eni strani ne čutita nobene obveze do drugega, po drugi strani pa sta jezna, če si ne posvečata dovolj pozornosti. In to slednje izhaja iz občutka, da lahko kaj kmalu ostaneš sama. Se pravi, da on dobi drugo in ti kar naenkrat nisi več v prvem planu, takrat boš verjetno užaljena, če te ne bo poklical, čeprav boš vedela za razlog, to pa pomeni, da te je stran se vezati in strah te je biti sama.

tako je pri obema in vzdržujeta nek status quo.

Tukaj bi te moral vprašati, kaj si ti želiš v življenju? ne toliko debatiranja o tem, ali je to normalno, kakor spoznati kje je vzrok za takšno obnašanje in razmišljanje.

primož

draga Ninčy,

To s flashi je že v redu, tudi sama rabim flash, posebno po 19-letnem skupnem življenju. Le da mi, odrasli z otroki in obveznostmi, si lahko privoščimo le odklop, ki traja uro ali v najboljšem primeru pol dneva.

Sem se pa nasmejala pri tvojem pisanju. Daj, razloži nam, kaj pomeni “imam fanta, s katerim “dogajava” drugače nisva par….

Mislim pa, da se je tebi že “zgodilo” si že “in”, zaljubljena, saj te daljša odsotnost “povzročitelja dogajanja” prizadene in si užaljena itd.

Dajta se lepo skupaj in postanita par.

Pozdravček.

“dogajava” –> serjeva! oba sva si všeč, nasmejana do ušes, ko sva skupaj, počneva norosti,…- vsekakor delujeva zaljubljena in tudi marsikdo je že mislil, da sva par. vendar nisva! par namreč… glede zaljublenosti pa lahko povem le zase in sicer – ni mi vseeno zanj, veliko razmišljam o njem, vendar je v ozadju senca dvoma (morda pa le nisva za skupaj)…

saj sem povedala, kako je z nama – sva skupaj, se imava mega, nato pa BAAAAAAAMF! tema za 14 dni! sama ga nočem klicat, ker se mi je že zgodil, da se mi ni javil in takrat sem bla blazno užaljena. potem sem bla pa jas na vrsti, da mu vrnem! :))) takšno kontriranje je že ves čas med nama.

in vsakič, ko je on “na potezi”, si ne morem kaj, da se ne bi spraševala o tem, a sem mu sploh všeš ali pa – se me je morda naveličal, itd.

če mi bo kdo predlagal odkrit pogovor… believe me! it’s not the answer to our problem! bolj bom drezala, slabše bo…

ninčy, jaz mislim, da ta tvoj fant ni pripravljen na resno vezico
jaz sem tudi včasih tako reagirala – imela bi ga takrat ko meni paše in me je “fleširalo” tri tedne, pa mi je bilo kasneje, da ga ne bi cel mesec videla. pogojeno je bilo s tem, da se nisem hotela spremeniti zaradi njega oz. narediti kakršnokoli stvar tako, kot jo drugi želijo, ne kot si jaz želim. pa sem zginila s površja za teden, dva, potem so me kregali fantje, kaj je z mano. nisem bila pripravljena. nisem si mogla tudi dopovedat oz. pomisliti na možnost, da je to TO. no, potem pa je prišel tale moj dečko s katerim sem z njim že u la la, pa imam sicer tudi take dni, kdaj tudi dva dni, ampak ker živiva skupaj se ne morem skrit v votlino:) je pa omejeno na nekih dva dni, tolk da pridem k sebi – ampak ta občutja niso enaka tistim prej. zdej moram samo vzeti čas zate, ni tko, da bi bilo z njim kaj narobe. ja seveda, da mi gre na živce včasih, ampak potem se moram jaz kulirat, ne on. ampak hitro mine.

zakaj pa nista par?
upam, da te nisem prestrašila, sej lahko pa razlog tiči nekje drugje?