Vse okoli mene gre naprej, jaz pa stojim na mestu in se ne morem premakniti.
Izgubljam moč za naprej. Včasih bi najraje kar umrla.

Poznam.
Mislila bom nate.
Saj bo. Vdihni in živi.

To se ti samo zdi, očitno potrebuješ malo postanka, če že imaš tak občutek…

ni hudega, kmalu se stari ritem vrne, brez skrbi

Z vsakim sončnim zatonom
v vsaki večerni zarji
lepota premaga smrt …

Zunaj sije sonce, in blizu tebe smo ljudje, ki te razumemo. Nasmehni se !

Eljka

Vsedi se na kolo ali pojdi na sprehod v naravo. Tudi če ti ob misli na to ravno ni, vse kar moraš storit je en korak in potem ti sigurno ne bo žal.

Boš vidla da se boš hitro spet “premaknila” in se boš bolje počutila.

Lp,
Peter

Razumem.

Ampak danes se izteka.

Jutri pa je nov dan.