danes
Pozdravljeni forumovci!
Danes me čaka težka naloga,mož pride na pogovor in že ves dan imam kepo v želodcu.
Poročena sem 15 let in že ves ta čas mož pije. Pred nekaj leti sva šla narazen za tri leta ,popustila sem pod težo prošenj in obljub in prošenj otrok naj se oči vrne.Nekaj mesecev je bilo lepo ,tudi pri alkoholu se je precej zadržal,kasneje pa je življenje z njim spet postalo nevzdržno.Odločila sem se za ultimat:ali zdravljenje ali ločitev.Odločil se je za zdravljenje in stala sem mu ob strani.Pol leta smo imeli raj na zemlji,kazili so ga le spori med njim in starejšim sinom.Abstinenca je trajala nekako pol leta po zdravljenju nato pa je spet začel piti,najprej po malem nato pa spet vsak dan.Pustil je klub zdravljenih alkoholikov kamor sva še hodila na sestanke in življenje se je vrnilo na stari tir.Na začetku decembra pa se je zgodilo nekaj česar sem se že dolgo bala in prosila sem ga da odide.Pa je šel.Zdaj pa me kliče in prosi naj ga vzamem nazaj ,čeprav se ni nič spremenilo glede alkohola.Moje zahteve so jasne in povem mu jih vedno znova,popolna abstinenca,tega pa očitno ne zmore.
Sram me je a danes mu bom povedala da se bom dokončno ločila od njega,da nisem več pripravljena živeti z alkoholom pod isto streho in da zanj ne znam narediti ničesar več.
Držite pesti,da bom zmogla
Iz lastnih izkušenj vem, kaj pomeni alkohol pri hiši. Kot otrok sem si velikokrat želela in prosila mamo naj zapusti očeta. Tega ni storila, ker se pač sama z dvema otrokoma ni upala skozi življenje. Danes ji tega seveda ne morem in ne želim očitati, toda osebno življenje in partnerski odnos mene in moje sestre je zavožen. Vedi, da resnično nosiš s sabo vzorce iz otroštva. Tebi in tvojim otrokom želim lepo življenje in mir, ki pa ga z alkoholikom ni in ga nikoli ne bo.
Vztrajaj in ne nasedaj obljubam. Lp mama.
Samo korajžo. Tvoj mož se nima rad in zato s sabo počne grde stvari, kar pa lahko slabo vpliva na vzgojo otrok. Vsi prinesemo vzore iz otroštva s sabo. Otrokoma razloži, da se pred odgovornostjo ne beži, temveč se jo sprejema. Kljub temu da ti tako ravnaš, se pogovorajaj, saj bo lažje tebi in tudi otrokoma.
Daj dovoljenje sebi, da to naredis zase in za svoje otroke… v zacetku bo lahko, malo kasneje zelo tezko, potem pa bos sele dojela, da je bila to ena najpomembnejsih odlocitev v tvojem zivljenju… in bos srecna… kot tudi otroci… ki bodo v odrasli dobi lahko ponosni na svojo mamo, da je zmogla ta korak…
drzim pesti in mislim nate